Največ štiri sežigalnice v državi le za odpadke, ki jih ni možno predelati

Po navedbah ministrstva Slovenija ne bo sledila praksam tradicionalno sežigalniških držav, kjer so mešani komunalni odpadki sežgani brez ali z minimalno stopnjo obdelave. Vzpostavljena je infrastruktura centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, v katerih se mešani komunalni odpadki mehansko in biološko obdelajo, pri čemer so frakcije odpadkov, primernih za recikliranje v okviru izvajanja javne službe, izločene in predane v postopke nadaljnje predelave.

V postopke termične obdelave bodo usmerjeni le odpadki oz. frakcije, ki jih ni možno reciklirati, zagotavlja ministrstvo.

Kaj je v predlogu uredbe? 

V skladu s predlogom uredbe bi državno javno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju Slovenije izvajale največ štiri sežigalnice. Te bi sprejemale odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer bi morali ti centri sežigalnicam zagotoviti ustrezno količino gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s podeljeno koncesijo.

Vlada bi centre za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki morajo predajati gorljive komunalne odpadke posamezni sežigalnici, določila po zaključenem postopku podelitve koncesije za izvajanje državne javne službe.

Sežigalnica gorljivih komunalnih odpadkov bi bila sicer infrastruktura državnega pomena v času izvajanja koncesije državne javne službe. Ceno storitev bi določali na podlagi metodologije, ki jo predpiše vlada.

Predlog osnutka predvideva podelitev koncesije za opravljanje državne javne službe za obdobje 30 let, trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša do izteka življenjske dobe sežigalnice. Koncesija bi se podelila na podlagi javnega razpisa.

Kako bi bilo poskrbljeno za monitoring? 

Koncesionar bi moral javnost na svoji spletni strani obveščati o izvajanju javne službe. Med podatki bi morali biti tudi tisti o monitoringu emisij v zrak in vode, o ocenjevanju hrupa, o sežganih količinah posameznih vrst odpadkov, o količini proizvedene in električne energije ter o načrtovanih ali izrednih zastojih v obratovanju.

Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini, v obrazložitvi predpisa navaja okoljsko ministrstvo. V tujino je v termično obdelavo leta 2017 denimo izvozila za okoli 165.000 ton odpadkov, leta 2018 pa jih je bilo več kot 210.000 ton.

Situacijo je še otežila pandemija covida-19, ki je zadržala del izvoza. Zato so se odpadki začeli kopičiti in neustrezno skladiščiti, spominja ministrstvo. "Pri nadaljevanju teh trendov je možno pričakovati škodljive vplive tako na okolje kot na zdravje ljudi zaradi kopičenja gorljivih odpadkov pri izvajalcih obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali njihovega odlaganja v nasprotju s sprejetimi pravili," so navedli.

V skladu z osnutkom uredbe je torej predmet državne javne službe sežiganje gorljivih frakcij. Od teh bo obvezno sežigati t. i. lahko frakcijo s številko odpadka 19 12 12, ki nastaja pri mehanski fazi obdelave mešanih komunalnih odpadkov, več drugih vrst odpadkov pa bo dopustno sežigati.