Glavna sezona cvetenja breze, gabra in jesena: kako zmanjšati izpostavljenost?

Napoved Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano za tekoči teden glede  cvetnega prahu v zraku je: ''V nižinah poteka glavna sezona cvetnega prahu breze, gabra in jesena, obremenitve bodo visoke. V Primorju bo obremenitev z brezo nizka.'' To pomeni precej nevšečnosti za tiste, ki se spopadajo s sezonskimi alergijami. 

Prilagodimo vedenje in zmanjšamo izpostavljenost alergenom

Kot pojasnjuje Andreja Kofol Seliger iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, se je cvetnemu prahu vetrocvetnih rastlin med sezono cvetenja nemogoče izogniti, lahko pa prilagodimo naš vedenjski vzorec, s katerim bomo zmanjšali izpostavljenost alergenom in tako zmanjšali breme bolezni: ''Priporočljivo je, da se naučimo prepoznavati rastlinje, ki nam škodi, opazovati njihov razvoj in cvetenje. Informacije o tem, kaj se dogaja v ozračju, moramo poiskati dovolj zgodaj, še preden se pojavi rumen prah na avtomobilih in okenskih policah, da začnemo z zdravljenjem in preventivnimi ukrepi, preden se alergijska bolezen razvije in postane breme. Izčrpni podatki o cvetnem prahu in kratkoročne napovedi so na razpolago na spletnih straneh (https://www.nlzoh.si/), pripravlja jih skupina za aerobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki meritve cvetnega prahu tudi izvaja.'' 

'Spomladanske' alergije se, kot je zapisala Kofol Seligerjeva, v celinskem delu Slovenije začnejo že v zimskem času, v toplih januarjih s cvetenjem leske in jelše, najvišje pomladne obremenitve sovpadajo s sproščanjem cvetnega prahu vetrocvetnih dreves v marcu, aprilu in maju, ko se jim pridružijo trave, katerih sezona se zaključi v avgustu. 

Kako poskrbeti za čim manj cvetnega prahu v notranjih prostorih? 

Prenos cvetnega prahu v prostore najpogosteje poteka z odpiranjem oken in vrat, mehanskimi prezračevalnimi sistemi, z obleko in čevlji. Kot pojasnjuje Kofol Seligerjeva, vse orientacije prostorov v zgradbah niso pod enakim pritiskom prenosa, smer vetra pravokotno na okno bo prinesla največ zrn: ''Kratko prezračevanje brez prepiha je za zračenje najugodnejše. Spekter cvetnega prahu v notranjih prostorih je v veliki meri podoben zunanjemu, vendar je koncentracija veliko nižja. Hišni prah deluje kot arhiv, v katerem se nabirajo zrna, katerih alergenost se ohranja. Redno čiščenje prahu, naprave za čiščenje zraka, ki ne proizvajajo velikih količin ozona, okenska zaščita z gosto mrežo, neprepustno za cvetni prah in prezračevalne naprave z dobrimi filtri bodo zmanjšali obremenjenost bivalnih prostorov z alergeni cvetnega prahu, pa tudi spor plesni.''

Alergikom prijazen vrt

Andreja Kofol Seliger je podala tudi nekaj nasvetov za alergikom prijazen vrt. Alergikom prijazen vrt bo zasajen tako, da ne bo vir neizmernih količin cvetnega prahu tik ob oknih bivalnih prostorov: ''Izogibati se moramo sajenju alergenih vetrocvetnih dreves in se odločati za žužkocvetne vrste, ki sproščajo malo cvetnega prahu. Pri izboru moramo preveriti strupenost rastlin, če se bodo na vrtu igrali otroci. Problem lahko postanejo tudi rastline, ki med cvetenjem močno dišijo in bi njihov vonj sprožil dodatne težave z zdravjem. Morda boste lahko prepričali tudi sosede, da bodo pri urejanju vrtov upoštevali načelo nizke alergenosti in vplivali na lokalno politiko zasajanja zelenih površin.''

Kako zdravimo alergije? 
Andreja Pečnik iz Bolnišnice Topolšica je pojasnila, da je alergija pretirana reakcija organizma na neškodljive snovi. Nastane zaradi napake v delovanju imunskega sistema. Glavna funkcija imunskega sistema je, da organizem brani pred zunanjimi škodljivci (bakterijami,virusi, paraziti, tujki); včasih pa začne napačno reagirati in ne loči več med škodljivim in  neškodljivim. Za nastanek alergije je potrebna predispozicija, ki jo podedujemo, potreben je stik z alergeni, pomembna je izpostavljenost cigaretnemu dimu v nosečnosti, higienske navade in še drugi vplivi iz okolja. Bolezen, ki je posledica alergije, se kaže kot alergijski nahod in/ali vnetje očesnih veznic, astma, utrikarija (koprivnica), oralni alergijski sindrom, prebavne težave in anafilaksa, ki je življenje ogrožujoče stanje. 

Alergijo lahko v celoti pozdravimo le, če se lahko popolnoma izognemo alergenu, kar pa je mogoče le v zelo redkih primerih (zdravila, posamezni prehranski alergeni), opozarja Pečnikova: ''Vsekakor je izogibanje alergenom tudi v ostalih primerih pomembno, zato pa je toliko bolj važno, da odkrijemo pravi alergen, ki povzroča težave. Zdravljenje z zdravili pa vsebuje antihistaminike, to so zdravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo učinkovanje histamina v telesu (histamin pa je ena od bioloških snovi, ki se pri alergijski reakciji v veliki količini sprosti iz celic imunskega sistema). Učinkoviti so pri zdravljenju alergijskega nahoda, urtikarije, ne pa pri zdravljenju astme. Običajno jih prejemamo v obliki tablet, pri alergijskem nahodu lahko kot inhalacijo, izjemoma pa v obliki injekcij. Druga skupina pa so protivnetna zdravila – glukokortikoidi in antilevkotrieni. Pri sistemski anafilaktični reakciji pa je najpomembnejše zdravilo adrenalin in dajanje velike količine kristaloidnih raztopin. Bolnik, ki je takšno reakcijo doživel, mora imeti pri sebi vedno avtoinjektor adrenalina in mora biti poučen, kako in kdaj si ga aplicira. Prav je, da so o tem poučeni tudi njegovi najbližji. Zadnja leta so za zdravljenje hude alergijske astme na voljo že biološka zdravila. V nekaterih primerih alergijskih bolezni je možna in smiselna tudi imunoterapija. Pri tej vrsti zdravljenja gre za postopek, ko bolnik prejema male količine alergena, za katerega je potrjeno, da povzroča bolezen, doza se nato v določenih časovnih intervalih povečuje do vzdrževalne, ki jo nato prejema nekaj let.''

Kako si lahko pomagamo s hrano? 

Živila, ki pogosto poslabšajo simptome senenega nahoda, so alkohol, kofein, mlečni izdelki, čokolada, arašidi, sladkor, pšenica, gluten in citrusi. Poleg tega lahko številni konzervansi in umetna sladila prispevajo k simptomom alergijskega rinitisa. Izogibajte se suhemu sadju, ustekleničenim citrusnim sokovom, kozicam in mnogim drugim predelanim živilom. Poleg tega pa priporočajo tudi izogibanje živilom, ki povzročajo proizvodnjo sluzi. Konvencionalni mlečni izdelki, gluten, sladkor, kofeinske pijače lahko poslabšajo simptome alergije. Priporočajo tudi inhalacije, ki so še eden od zelo učinkovitih načinov lajšanja zamašenega nosu in izpiranja sluzi. Eterična olja – evkaliptus, sivka in olje poprove mete – pa med drugim pomagajo odpreti nosne poti in pljuča, izboljšajo cirkulacijo in nas razbremenijo stresa. Prav tako naj bi se za učinkovito izkazalo tudi pitje koprivnega čaja ali tople koprivne juhe.