Sezonske napovedi kažejo na toplo zimo

V zadnjih letih smo pri nas vse pogosteje deležni milih zim z malo snega, če pa že nastopi kakšno mrzlo obdobje z večjo količino snega, pa je to omejeno zgolj na kakšen teden ali dva. Zadnja zima, ki je bila nekoliko hladnejša od povprečja, je bila zima pred tremi leti, medtem ko nam je več snega od povprečja nazadnje prinesla zima pred sedmimi leti. Vse ljubitelje snega in mraza bo napoved tudi za letošnjo zimo razočarala, saj bo le ta najverjetneje še ena v množici toplih in zelenih zim, ki so se v zadnjih dvajsetih letih kar vrstile.

Evropski meteorološki center ECMWF vsak mesec izda 51 izračunov za sedem mesecev naprej in sicer tako, da vsakemu izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Ti izračuni nato služijo za oceno verjetnosti, da se bo uresničil en ali drug scenarij. Pri tem ne gre za podrobne napovedi za točno določen kraj in dan v mesecu (čeprav se na spletu najdejo tudi te), temveč le za t. i. povprečno vreme, ki naj bi v tistem mesecu prevladovalo. Znotraj meseca imamo nato lahko tako večja kot tudi manjša nihanja, ki na koncu pripeljejo do istega povprečja.

In če pogledamo dolgoročne napovedi za prihodnje mesece, vidimo da je podobno kot lani tudi letos precej večja verjetnost za toplo zimo. Odklon od povprečja naj bi po najverjetnejšem scenariju v vseh treh zimskih mesecih presegel eno stopinjo Celzija, kar bi letošnjo zimo uvrstilo v zgornjo četrtino najtoplejših zim od sredine prejšnjega stoletja. Zelo toplo zimo bi imeli nad večjim delom stare celine. Še najmanjši odklon od pričakovanih vrednosti za tromesečje december-januar-februar naj bi bil zabeležen v zahodni in južni Evropi.

Kako bo s padavinami in snegom?

Ob taki postavitvi vremenskih sistemov bo zahodni in severni del celine nadpovprečno namočen, vzhodni in še zlasti južni del celine pa bo prejel podpovprečno količino padavin. Zaradi pogostega zahodnega in jugozahodnega vetra bo pri nas veliko padavin padlo predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije, z oddaljevanjem od gorskih pregrad pa se bo količina padavin hitro manjšala.

Glede na to, da bo celotna zima toplejša od povprečja, si najverjetneje kakšnega daljšega obdobja s snegom in mrazom ne moremo obetati. Sicer lahko zapade tudi večja količina snega, a bo ohladitvi že kaj kmalu sledila otoplitev, ki bo ta sneg stalila.

Še vedno pa velja, da sezonske napovedi v zmernih geografskih širinah, kjer leži tudi Slovenija, niso najbolj zanesljive, zato je možen tudi drugačen scenarij. Vzrok je velika spremenljivost vremena, ki jo povzročajo planetarni ali Rossbyevi valovi. Ti so povezani s spremembami jakosti tlačnih tvorb (ciklonov in anticiklonov), ki odločilno vplivajo na vreme v srednjih geografskih širinah, zato je dolgoročna napoved tako težavna. Večjo veljavo kot nad kopnim imajo sezonske napovedi na območjih, ki so bolj izpostavljena vplivu oceanov, saj so spremembe v oceanih občutno počasnejše, kar pomeni, da lahko lažje predvidimo njihov vpliv na ozračje za več mesecev naprej.

Od česa je odvisen razvoj vremena pozimi?

Razvoj vremena pozimi je v veliki meri odvisen od dveh značilnih območij nad Atlantikom, kjer se razvijajo večji vremenski sistemi: anticikloni in cikloni. Po območju, kjer se nahajata, sta poimenovana azorski anticiklon in islandski ciklon.

Ko sta okrepljena, se meja med toplim subtropskim in mrzlim polarnim zrakom pomakne severneje. Na tej meji pihajo močni zahodni vetrovi, ki nad Severno in Zahodno Evropo dovajajo topel in vlažen zrak ter preprečujejo, da bi se mrzel polarni zrak spustil v srednje geografske širine. Tako sneži le na skrajnem severu celine, pri nas pa prevladuje suho vreme s precej megle ali nizke oblačnosti po nižinah. Takšno vreme je pri nas prevladovalo v prvi polovici zime pred tremi leti. V višjih legah je bilo takrat zelo toplo s temperaturnim odklonom okoli tri stopinje Celzija, v nižjih legah pa so bile temperature podpovprečne, zato se je ob megli nabiralo ivje, ki je kljub pomanjkanju snega poskrbelo za zimsko kuliso.

V primeru, da je islandski ciklon močnejši, smo deležni pogostih prehodov front z vetrom in padavinami. Ohladitve so le kratkotrajne, saj prevladuje t. i. atlantski tip vremena, ki nam dovaja topel zrak. Takšno vreme je najbolj zaznamovalo zimo pred šestimi leti, ko je pogosto deževalo, soočali pa smo se tudi s poplavami.

Ob oslabitvi obeh vremenskih sistemov moč izgubi tudi zahodnik. Cikloni, ki potujejo preko Evrope, sicer niso tako pogosti, lahko pa zaradi oslabljenih zahodnih vetrov lažje uberejo pot proti jugu. To prinaša več padavin Sredozemlju in manj severu Evrope, hkrati pa se odpre pot mrzlemu polarnemu zraku, ki lahko preplavi tudi naše kraje.