Slovenija

Si bo vlada z ustavnim zakonom skrajšala mandat?

Ljubljana, 14. 07. 2011 17.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pravni strokovnjaki so pripravili ustavni zakon, s katerim bi določili fiksni datum rednih parlamentarnih volitev. Večina poslanskih skupin se strinja s takim zakonom, a ne "pod krinko" skrajšanja mandata te vlade.

Predsednik sveta LDS Anton Anderlič je v sredo po seji sveta stranke povedal, da LDS podpira možnost spremembe zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev, in sicer v spomladanskem času, s čimer bi tudi skrajšali mandat te vlade.
Predsednik sveta LDS Anton Anderlič je v sredo po seji sveta stranke povedal, da LDS podpira možnost spremembe zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev, in sicer v spomladanskem času, s čimer bi tudi skrajšali mandat te vlade. FOTO: Dare Čekeliš

Premier Borut Pahor je ocenil, da bi bil tak zakon najboljši način, da pridemo do predhodnih volitev, ne da bi imeli politično krizo v državi. Ob tem je poudaril, da je za sprejem ustavnega zakona potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.

V največji opozicijski stranki SDS so navedli le, da se načeloma strinjajo s "fiksiranjem datuma za državnozborske volitve", vendar šele za prihodnje mandate, saj so sedaj zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve v prvem možnem roku.
V največji opozicijski stranki SDS so navedli le, da se načeloma strinjajo s "fiksiranjem datuma za državnozborske volitve", vendar šele za prihodnje mandate, saj so sedaj zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve v prvem možnem roku. FOTO: Damjan Žibert

Podpredsednik SD Patrick Vlačič je po seji vlade povedal, da pri določitvi točnega datuma rednih volitev s spremembo zakonodaje ne gre toliko za skrajšanje mandata te vlade, temveč bi bil predlog mogoče smiseln zato, ker se po zdajšnji volilni zakonodaji volitve vedno bolj pomikajo proti poletju. "Če bi se pokazalo, da vlada ni operativna, pa bi bile smiselne predčasne volitve," je dodal.

 

Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je pojasnil, da se v Zaresu glede tega še niso opredelili. Po njegovih besedah niso apriori proti določitvi točnega datuma rednih volitev, vendar na sistemski ravni in ne s "trikom" za skrajšanje mandata te vlade.

"Če pa je predlog namenjen le temu, da bi predčasne volitve prešvercali pod krinko rednih volitev, se ti poskusi kažejo kot zavlačevanje," je ocenil Juri. Če namreč ne bo pogojev za izpeljavo tega mandata do konca, si Zares želi vložitev zaupnice premiera Boruta Pahorja in čimprejšnje predčasne volitve. Te bi bile smiselne do novega leta.

Predsednik SLS Radovan Žerjav pravi, da "vsak dan novih koalicijskih predlogov o možnostih izvedbe volitev prej kot običajno niti nima smisla več komentirati''.
Predsednik SLS Radovan Žerjav pravi, da "vsak dan novih koalicijskih predlogov o možnostih izvedbe volitev prej kot običajno niti nima smisla več komentirati''. FOTO: Blaž Garbajs

Radovan Žerjav je dejal, da ''če si v preostanku vladne koalicije iskreno želijo skrajšati svoj vladni mandat, to lahko storijo takoj, saj imajo vse možnosti za to". In za to ni treba spreminjati prav nobene zakonodaje, dodaja Žerjav.

SNS bi po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča predlog sprememb zakonodaje podprl. Po Jelinčičevih besedah bi bilo smiselno določiti, da bi bile redne volitve vsake štiri leta zadnjo nedeljo v juniju ali prvo v juliju.

DeSUS predloga sprememb zakonodaje, kot je zatrdil prvak stranke Karl Erjavec, ne podpira. Erjavec namreč ocenjuje, da za izvedbo volitev v spomladanskem času niso potrebne nobene zakonske spremembe, saj bodo tako ali drugače volitve spomladi, kar ne bi bile več predčasne, temveč redne. Zaradi vsakokratnega premika volitev za približno mesec nazaj bi bile tudi redne volitve po sedanji zakonodaji verjetno predvidene v juniju, meni Erjavec.

Predlogi, kot so fiksiranje datuma volitev, so po besedah Erjavca ideje, ki jih stranke uporabljajo za vzbujanje pozornosti in da "bi kazali občutek, da so zaključili ta mandat".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

katejazvem
14. 07. 2011 19.30
sprejmejo naj raje ustavni zakon po katerem se parlament samorazpusti če za to glasuje 46 ali več poslancev