Si je tožilka izmislila izgovor, da je lahko zavrgla pregon dveh Maročanov?

Med 15. in 16. oktobrom lani sta ilegalna prebežnika iz Maroka ukradla vozilo Brežičana pred njegovo hišo in se z njim odpeljala proti notranjosti države. Med begom sta se pri Litiji z avtom zaletela in ga praktično uničila, eden od njiju pa je zaradi poškodb pristal v bolnišnici. 25. novembra lani so brežiški policisti na tožilstvo v Krškem vložili kazensko ovadbo zoper storilca – Imada Ihnikija in Simohameda Jabanija zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila. Slab mesec dni pozneje pa je okrožna državna tožilka v Krškem, Mateja Roguljič, sporočila, da je kazenska ovadba zoper storilca zavržena. Kot razlog je navedla, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.

Uničeno vozilo Brežičana na cesti med Zagorjem in Litijo.

Tožilka v dokumentu pojasnjuje, da sta osumljenca s svojim ravnanjem izpolnila vse znake očitanega kaznivega dejanja, za katero jima je grozil zapor do treh let, a se je kljub temu odločila, da ovadbo zavrže. Ovadena Maročana sta bila ilegalna prebežnika in sta po kaznivem dejanju pristala v azilnem domu, od koder sta na začetku novembra lani pobegnila. Zato je tožilka ocenila, da bi morebitna sprožitev kazenskega postopka povzročila velike stroške "tako z ugotavljanjem njunega nahajanja, prevajanjem pošte in uporabo diplomatskih poti, ki so z Marokom otežene". Vsaj tako trdijo na tožilstvu v Krškem.

Pa so res? Ima Slovenija res otežene diplomatske poti s Kraljevino Maroko, afriško državo, kamor prek različnih turističnih aranžmajev vse leto potuje precej Slovencev? Državo, ki je imela v Ljubljani celo svoj konzulat na čelu s častnim konzulom Janezom Škrabcem, direktorjem podjetja Riko?

Za 24ur.com so na pravosodnem ministrstvu pojasnili, da o oteženih diplomatskih odnosih s Kraljevino Maroko niso seznanjeni. Nanje smo se obrnili, da preverimo, kako so pripravljeni priskočiti na pomoč sodiščem, ki se pri svojih postopkih soočajo z oteženimi diplomatskimi potmi. In ali so se tudi v tem primeru za pomoč pri vzpostavitvi diplomatskih stikov obrnili nanje?

Na pravosodnem ministrstvu o težavah tožilke ne vedo nič

Kot so v odgovoru navedli, je pravosodno ministrstvo v preteklosti že posredovalo pri pošiljanju zaprosil za mednarodno pravno pomoč po diplomatski poti v Kraljevino Maroko, pri čemer ni bilo obveščeno o oteženih diplomatskih odnosih. So pa pojasnili, da je treba vsa zaprosila za pravno pomoč, ki se posredujejo v tujino po diplomatski poti, prevesti v jezik zaprošene države, kar ima finančne posledice. "Nedvomno pa je pravosodni organ tisti, ki je pristojen, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, sprejme odločitev o smotrnosti uporabe mehanizma mednarodne pravne pomoči kot tudi o vodenju kazenskega postopka," še pojasnjujejo.

Katere težave je torej imela tožilka v postopku?

Preverili smo na tožilstvu v Krškem. "Vezano na vaše novinarsko vprašanje z dne 20. 1. 2020 vam sporočamo, da je bil izraz otežene diplomatske poti mišljen na splošno, v smislu iskanja kontaktnih organov, ki bi lahko posredovali informacije, čas reševanja zadeve, ki bi potekel za pridobitev odgovorov, prevajanja v ustrezne
jezike in s tem povezane stroške in težave, ki bi jih povzročili sodišču, ki bi vodilo postopek," odgovarjajo na tamkajšnjem tožilstvu in dodajajo, da v tem primeru niti niso poskušali vzpostavljati stikov s predstavniškimi organi Maroka. Dodajajo pa: "Težave pri vzpostavljanju stikov s tujimi državami ima kasneje sodišče, če tožilstvo sproži postopke, predvsem z državami, kjer potekajo spopadi (npr. Sirija, iskanje podatkov o istovetnosti oseb iz uradnih evidenc)."

A v Kraljevini Maroko ne potekajo spopadi, zato argument, da težko vzpostavijo stike s tamkajšnjimi organi, enostavno ne vzdrži. Izgovarjanje na otežene diplomatske poti je tako precej priročen izgovor, če ga potrebuješ, da opustiš neko zadevo.

MZZ RS: Ne oteženi, pač pa odlični diplomatski odnosi!

Še več. Odnosi z Marokom so odlični, za 24ur.com pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu (MZZ RS). "Diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko so odlični, kar je bilo potrjeno tudi na zadnjem srečanju veleposlanice Metke Ipavic z ministrom za zunanje zadeve Nasserjem Bouritom ob predaji poverilnih pisem v Rabatu 13. januarja letos. Sodelavci na veleposlaništvu v Parizu so tudi dnevno v stiku s kolegi na veleposlaništvu Kraljevine Maroko v Parizu."

Prav tako navajajo, da komunikacija med Slovenijo in Marokom poteka dobro – tako preko veleposlaništva Republike Slovenije v Parizu kot preko maroškega veleposlaništva na Dunaju. "V primeru konzularnih zadev ne zaznavamo zamud, ki bi jih pripisali slabim diplomatskim povezavam," odgovarjajo na ministrstvu, kjer so postregli tudi z naslednjim podatkom, "po podatkih slovenskega veleposlaništva v Parizu so bile v zadnjih treh letih vse prošnje slovenskih pravosodnih organov uspešno posredovane maroškim pravosodnim organom, kar nakazuje ne samo na odlične diplomatske odnose, vendar tudi na zelo uspešno operativno sodelovanje."

Kovšca: Zelo me čudi ocena, da je diplomatska komunikacija med Slovenijo in Marokom otežena

Da so diplomatski odnosi dobri, je pred dnevi kar na Twitterju potrdil tudi predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Za 24ur.com pa je pojasnil: "Delegacija DS RS je bila v prejšnjem sklicu 2017 na uradnem obisku v Kraljevini Maroko. Maroški senat je uradni obisk vrnil 2018, obiskali so Luko Koper zaradi poglabljanja sodelovanja med njihovim pristaniščem Tanger-Med in Luko Koper, imeli so uspešne pogovore na GZS, prav tako so se srečali s političnim vrhom, ustanovili smo celo mešano komisijo za sodelovanje med senatoma in uspešno predlagali evropski zvezi senatov, da povabi k sodelovanju zvezi afriških senatov in arabskih shur, ki jim je tedaj predsedovala Kraljevina Maroko. Prav zaradi navedenega me zelo čudi ocena, da je diplomatska komunikacija med Slovenijo in Marokom otežena. V oči pa zbode tudi dejstvo, da ima eden izmed osumljencev stalno prebivališče v Marakešu, ki ni neka oddaljena provinca." Zato pričakuje, da se bo "z vso resnostjo pristopilo k zaščiti interesov državljanov RS, še posebej njihovega premoženja". "Ne sprejmem dejstva, da je škodni zahtevek občana prenizek, da bi se z njim ukvarjalo sodišče. Prav zato ne, ker se znajo naša sodišča ukvarjati celo z izterjavo kazni za napačno parkiranje naših državljanov v tujini," je oster Kovšca.