Si Pirc Musarjeva res potihem želi zmage Janeza Janše?

Govor predsednice Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu, v katerem je izraelsko ravnanje v Gazi označila za genocid, je močno odmeval doma in po svetu. Pa so njene ostre besede načele kakšen odnos z voditelji, ali ji morda zaprle kakšna vrata? Pirc Musarjeva pravi, da ne in da je bilo zagotovo več pozitivnih kot negativnih odzivov. "Mislim, da se po toliko mesecih, letu in pol – skoraj dve leti bo od grozljivega napada Hamasa na izraelske državljane – vse več državnikov, ki vidijo, da stvari tam preprosto ne gredo v pravo smer. Treba jih je poimenovati s pravo besedo. Vedno pravim: ali je res treba pobiti eno celo nacijo, da bomo potem pa rekli, da gre za genocid," se sprašuje.

Dodala je, da se je pred dnevi pogovarjala s Francesco Albanese, posebno odposlanko Združenih narodov za Palestino. "Rekla mi je: 'Gospa predsednica, kako naj poimenujem to dogajanje drugače, kot genocid, če ga vidim, gledam, poslušam, berem, raziskujem.' Skratka, tudi v EU se države pogovarjamo o sankcijah proti Izraelu, predvsem pa Slovenija veliko dela v Varnostnem svetu, kjer je to na dnevni agendi. Mislim pa, da ni državnika, ki si ne bi želel, da se to konča," je dejala predsednica.

"Ko sem se pogovarjala s svojimi kolegi, sodelavci, so rekli, da je 90 odstotkov odzivov pozitivnih. Deset odstotkov jih je seveda negativnih. To sem pričakovala. Ampak, nič zato. Jaz mislim, da slovenski narod čuti, kaj je prav in kaj je narobe, in jaz sem prepričana, da je Slovenija v teh zavzemanjih za rešitev dveh držav, za to, da se ta morija v Gazi preneha, na pravi strani zgodovine," je sklenila.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih že skoraj 55.000 mrtvih, med njimi je velik delež otrok. Prav danes je Izrael izvedel tudi obsežen napad na Iran. "To, kar se danes dogaja na Bližnjem vzhodu zagotovo mirovnim procesom in procesom o oboroževanju z jedrskimi konicami ne prinaša nič dobrega, nasprotno - dela škodo. Sama sem goreč zagovornik dialoga. Z Iranom se je mednarodna skupnost pogajala o jedrskem orožju in Izrael je žal ta pogajalski proces prekinil. Kaj pa pravzaprav na koncu preostane mednarodni skupnosti? Ali se bomo res gledali skozi puškine cevi, ali bomo sedli za skupno mizo na čisto vsakem žarišču, ki ga danes ta naš planet Zemlja gleda in posluša, kjer ljudje umirajo. Dialog, dialog in še enkrat dialog! Če ne uspe prvič, poskusi drugič, poskušaj vedno znova in znova," je poudarila Pirc Musarjeva, ki dodaja, da je diplomacija tista, ki mora opraviti svoje delo. "Dialog je na koncu res edina rešitev," je prepričana.

Pirc Musarjeva se ne strinja z besedami svojega predhodnika Boruta Pahorja, da bi moralo o tem, ali se v Gazi odvija genocid ali ne, najprej odločiti sodišče. "Ko se zgodi neko kaznivo dejanje, neka morija in vsi to gledamo, ali bomo res čakali, da se izvrši do konca? V primeru Palestine – da bo pobitih vseh 2,5 milijona Palestincev, ki še prebivajo v Gazi – da bomo potem pa vendarle rekli, da se je zgodil genocid," se sprašuje.

Kot pravi, je treba v tem primeru po njenem mnenju ločiti kazensko-pravno odgovornost in moralno obvezo, da o tem govorimo na glas in da stvari poimenujemo s pravim imenom. Spomnila je tudi na to, da je Južna Afrika vložila tožbo proti Izraelu zaradi genocidnih ravnanj in da je Meddržavno sodišče že sprejelo začasne ukrepe, kjer je jasno Izraelu naročilo, naj se genocidnih ravnanj vzdrži in omogoči dostop do humanitarne pomoči.

Spomnila je na to, da v zgodovini že poznamo dva primera, ko je sodišče odločalo o genocidu. Sama se bo čez dva tedna v imenu Republike Slovenije udeležila obeležitve 30. obletnice genocida v Srebrenici. "Tudi tam je recimo predsednik Clinton leta 2003 rekel, da gre za genocid, in je sodišče leta 2007 to potrdilo," je spomnila.

Prav nekdanji predsednik Pahor je znova odprl razpravo o domnevnih stricih iz ozadja, ki da so mu omejevali vladanje. Sama je pred časom dejala, da se je s pritiski in interesi srečala pri predlogu Saše Jazbec za novo guvernerko Banke Slovenije. Pa je ob tem tudi sama morda dobila občutek, da premierja Roberta Goloba obvladujejo strici iz ozadja? "Ne. In jaz se s tem pravzaprav sploh ne ukvarjam. Ampak, dajmo se raje vprašati, kakšen politik, državnik pa si, da pustiš, da ti nekdo iz ozadja dirigira, kaj moraš ali česa ne smeš početi. Tudi, če poskušajo, je treba imeti hrbtenico in povedat in reči ne," je poudarila.

Pirc Musarjeva meni, da se pri celotni zgodbi okoli domnevnih stricev iz ozadja pretirava. "Upam, da se tudi tisti, ki mislijo, da so strici iz ozadja, zavedajo, da tega ne bi smeli početi in da pri odgovornih politikih ne bi smeli imeti nobene moči," je sklenila.

In kako predsednica komentira besede premierja Goloba, ki je na nedavni konferenci slovenske avtomobilske industrije GREMO dejal, da bi dal mimo pravil javnih naročil 10 milijonov evrov. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je dejala, da takšne besede niso le nesprejemljive, ampak nevarne. Pirc Musarjeva je spomnila, da je ravno v teh dneh Komisija za preprečevanje korupcije pripravila akcijski načrt, kako se bolj učinkovito boriti proti korupciji v Sloveniji. "Upam, da se bo vlada tega projekta lotila temeljito, predvsem pa hitro," je dejala.

O premierjevih besedah pa je dejala: "Vsi, ki smo na oblasti, ki smo nosilci najvišjih funkcij v državi, se moramo zavedati, kako zelo pomembno je spoštovati pravila, pa če so še tako, da ne bom rekla kakšne bolj krute besede, recimo neučinkovita. Ampak pravila so in mi smo v prvi vrsti, ki jih moramo spoštovati in narediti vse, da bomo zgled drugim."

Premierja Goloba KPK preiskuje v dveh zadevah. Kaj od njega pričakuje, če KPK ugotovi kakršnokoli kršitev integritete? "Jaz bi si predvsem želela, da bi organi pregona hitro reševali takšne zadeve. Včasih se to vleče nedopustno dolgo, kar seveda pušča nek odprt manevrski prostor za politično obračunavanje, kar pa zagotovo ni dobro. To odločitev bo seveda na koncu moral sprejeti predsednik vlade sam," je prepričana. Na dodatno vprašanje, ali v tem primeru ne bi pričakovala njegovega odstopa, pa je odgovorila: "Jaz predvsem pričakujem odločitev KPK. In upam, da bo hitro. Volitve se bližajo."

Premier Golob in prvak opozicije Janez Janša v luči bližajočih se volitev govorita torej o boju med dobrim in zlim. Pa bo predsednica do volitev izbrala katero od strani? "Jaz imam ta privilegij, da nisem članica nobene stranke, imam pa seveda tudi obveznost in odgovornost sedaj na funkciji predsednice Republike Slovenije. Ne bom se postavila na nobeno stran. Bom se pa postavila na stran kulture dialoga in s tega mesta pozivam vse, ki se bodo podali v predvolilno bitko – ta se počasi že začenja, da se zavedajo, kako zelo pomemben je dialog, kako zelo pomembno je, da se opozarja na napake enih in drugih," je pozvala.

Kot pravi, si želi kampanje brez ideoloških tem, pač pa kampanjo, ki bi bila usmerjena v prihodnost Slovenije. "Na to pa bom občutljiva in bom pozorno spremljala predvolilno kampanjo," je dejala.

Obeta se razgreta predvolilna kampanja. Se bo kot predsednica oglasila, če bodo šle stvari čez rob? "Želela bi si, da se mi ne bi bilo potrebno oglasiti," pravi.

Pirc Musarjeva je odgovorila tudi na špekulacije, ki se pojavljajo v delu koalicije, da si sama želi zmage Janeza Janše na volitvah, ker bi ji to omogočilo lažjo pot do novega mandata predsednice države. Predsednica je na to podala diplomatski odgovor. "Sploh še nisem sprejela odločitve o tem, ali bom kandidirala še enkrat ali ne. Jaz sem na polovici svojega mandata. Še dve leti in pol trdega dela je pred menoj. Imam tudi ta privilegij, če še enkrat uporabim besede iz prejšnjega odgovora, in tudi dolžnost, da bom delala pod dvema vladama. Moj mandat je daljši od mandata vlade in ena mojih glavnih nalog je seveda, da prihodnji vladi povem, kaj je ta vlada naredila dobro, česa ni in da se določene zadeve peljejo naprej," je poudarila.

Prepričana je, da Slovenijo "nazaj vleče" ena sama stvar: "Ko se vlade zamenjajo, ni nič dobro tisto, kar so naredili prej in se vse začne znova. Za to je potreben čas, mi pa tega časa nimamo več. Konkurenčno razvojno smo začeli zaostajati in to je tista glavna skrb, ki jo moramo imeti politiki najbolj v ospredju."

Pirc Musarjeva priznava, da je vedno lažje biti v opoziciji, kot z nekom sodelovati. "Za to je potrebno mnogo več truda in energije. Ampak jaz ogromne energije vlagam v to. In če me že sprašujete o odnosu s predsednikom vlade – v zadnjih nekaj mesecih sva se srečala večkrat. Nazadnje včeraj, ko sva govorila o Natu, o obrambnih izdatkih. Danes sva se posvetovala okoli Irana. Podala sva skupno izjavo in to je tisto, kar Slovenija danes potrebuje," je dejala.  

Komu pa bi podelila mandat za sestavo vlade po parlamentarnih volitvah: zmagovalcu ali tistemu, ki bo pokazal, da lahko sestavi vlado? "Morda se zdi, da je do te odločitve še daleč, pa vendarle ni. Volitve zelo trkajo na vrata. Zavedam se te odgovornosti. Velika odgovornost bo na meni. Ampak pravila ni. Ni nujno, da podeliš absolutnem zmagovalcu. Ravno tako ni nujno, da ponudiš relativnemu zmagovalcu. Najbolj prikladna, primerna, poštena rešitev se seveda zdi, da mandat dobi tisti, ki lahko sestavi vlado," je dejala.

Komentirala je tudi besede prvega predsednika Milana Kučana, ki ob možnosti, da bi na prihodnjih volitvah nastopil tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič, pravi, da ni naklonjen t. i. drobljenju leve sredine. "Vsak ima možnost kandidirati na volitvah. Vsak se mora izkazati, pokazati najprej energijo in pogum, da se odloči, da vstopi v to polje, ki ni preprosto, ni enostavno. In naj se sliši še tako populistično ali demagoško: na koncu so ljudje tisti, ki bodo izbrali tistega, ki mu najbolj zaupajo. In jaz si želim, da bodo trezno premislili, komu bodo zaupali svoj glas," je dejala.

V pogovoru s predsednico smo se dotaknili tudi oboroževanja in dviga izdatkov za obrambo. Ali podpira ideje o posvetovalnem referendumu na to temo? In kako naj ravna Slovenija, če bo konec junija ugotovila, da Nato zahteva bistveno hitrejše in dražje oboroževanje? Pa tudi, kako gleda na vprašanje pokopa žrtev povojnih pobojev. Celoten pogovor si oglejte v zgoraj priloženem videoposnetku.