Slovencem zavarovalniške goljufije niso tuje. Verjetno ste tudi sami že kdaj slišali koga, ki je zaradi prask na avtomobilu dejal, da bo na parkirišču pustil avtomobil, opravil prijavo škode in od zavarovalnice terjal denar za popravilo. Takšna in drugačna lažna prikazovanja škodnih dogodkov so pogosto podkrepljena tudi s ponarejenimi zdravniškimi in drugimi dokumenti, poleg goljufij pri avtomobilskih zavarovanjih pa prihaja tudi do internih prevar, pri katerih gre predvsem za zlorabo položaja. Strokovnjaki v okviru mednarodnega tedna osveščanja, odkrivanja in preprečevanja prevar ocenjujejo, da je okoli 10 odstotkov škod po svetu posledica goljufij.
"Gre za neetično in kaznivo dejanje, zaradi katerega vsi zavarovanci plačujejo višje premije," so prepričani na Zavarovalnici Triglav, kjer ocenjujejo, da je na slovenskem trgu na letni ravni vseh zavarovalniških goljufij za gromozanskih 113 milijonov evrov.
Goljufi, pazite se, na vas prežijo detektivi in forenziki!
Na omenjeni zavarovalnici so se odločili, da bodo uvedli politiko ničelne tolerance do prevar. V ta namen so v letu 2010 uvedli SPORP – službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar. Ta služba pa je z reorganizacijo in uporabo novih orodij v prvem polletju letošnjega leta dokončala obravnavo 290 primerov sumov prevar v ocenjeni vrednosti 4,7 milijona evrov, kar je kar 45 odstotkov več primerov kot v prvi polovici lanskega leta. Prevare so potrdili v 41 odstotkih več obravnavanih primerov kot v lanskem prvem polletju, po znesku pa so že presegle dvakratnik celoletnega lanskoletnega izkupička. Med goljufi so bile tudi združbe, ki so poskušale ali pridobile premoženjsko korist v višini tudi več kot milijon evrov. Zoper nekatere trenutno potekajo postopki na sodišču, je pojasnil Dejan Jasnič, direktor omenjene službe.
Od prijave cenilca do detektivskega dela
V zavarovalnici pri zavarovalniških goljufijah tesno sodelujejo z detektivi, IT-forenziki, sodnimi izvedenci in drugimi strokovnjaki. Ti so danes zbranim predstavili praktične primere zavarovalniških goljufij in delo različnih strokovnjakov, ki s svojimi specifičnimi znanji sodelujejo v postopkih odkrivanja in raziskovanja zavarovalniških goljufij. V tem postopku so cenilci prva obrambna linija pred zavarovalniškimi goljufijami, saj cenilci podajo sum zavarovalniške goljufije in opišejo sumljive okoliščine ter dejstva. Nato se v postopek vključijo analitiki iz SPORP-a, ki morajo učinkovito koordinirati različne strokovnjake glede posameznega primera. Pri delu analitiki uporabljajo različne napredne računalniške rešitve, ki jim pomagajo, da hitreje zaključijo posamezne sume goljufij. Če ti analitiki potrdijo, da obstaja sum goljufije, rokave zavihajo detektivi, ki na terenu zbirajo potrebno dokazno gradivo. Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice Slovenije, je povedal, da je sodelovanje z zavarovalnicami zelo pomembno, saj lahko le tako skupaj stopijo na prste goljufom.
Računalniški forenziki dokazujejo zavarovalniške goljufije s posebnimi programi izračunavanja različnih situacij. Kot nam je pojasnil Jože Škrilec, forenzik DWG ANALYZER PRO, v primeru nejasnosti pri vzrokih prometnih nesreč naredijo z računalniškimi programi simulacije nesreče in na podlagi tega ugotovijo, ali je pridobljena izjava resnična ali ne. "Velikokrat se poškodbe vozil ne ujemajo z izjavami," pravi.
Primeri zavarovalniških goljufij
Na zavarovalnici so postregli z nekaj konkretnimi primeri goljufije. Kot pravijo, so prevare najbolj pogoste pri avtomobilskih zavarovanjih, in sicer pri nesreči dveh oseb, ki se pretvarjata, da sta neznanca. "Zavarovalnica je prejela prijavo škode. Voznik motorja je vozil po cesti, ko mu je iz nasprotne smeri v nepreglednem levem ovinku pripeljal zavarovanec," so opisali enega od primerov. Motorist je s komolcem trčil v levo stransko ogledalo, zaradi česar je izgubil nadzor nad motorjem in padel. Zavarovanec naj bi se pred trčenjem umikal živali, ki mu je stekla pred avto z desne strani. "Osebi sta sprva izjavili, da se ne poznata, a je bilo po podrobnejši analizi mogoče njuni izjavi ovreči. Stranka je nato umaknila zahtevek," so dejali.
Nekateri goljufi celo ponarejajo dokumentacijo. "Na zavarovalnico se je obrnil zavarovanec, ki naj bi polovico leta preživel na daljšem potovanju v tujini. Opisal je, kako je bil tam udeležen v prometni nesreči, v kateri je utrpel hujše poškodbe. Ob prijavi je predložil tudi medicinsko dokumentacijo, sestavljeno iz izvidov in računov, ter precej natančen opis dogodkov. Med rutinskim preverjanjem je zavarovalnica ugotovila, da je imel zavarovanec turistična zavarovanja sklenjena še pri dveh konkurenčnih zavarovalnicah. Tudi pri njih je vložil enako "originalno" dokumentacijo z identičnim odškodninskim zahtevkom, kar je vzbudilo sum in sprožilo podrobnejše preverjanje," so opisali naslednji primer. Ugotovili so, da so medicinski dokumenti ponarejeni, nikjer na dokumentaciji ni bilo podatkov bolnišnice, cena navedenih bolnišničnih storitev pa se ni ujemala z dejanskimi. Ugotovili so tudi, da je bil zavarovanec s popolnoma enakim zahtevkom uspešen že leto prej pri eni izmed konkurenčnih zavarovalnic.
Goljufe postavijo pred dejstvo
Pri pregledih medicinske dokumentacije se sicer po njihovih besedah pogosto izkaže, da telesne poškodbe goljufov niso podprte z neposrednimi ugotovitvami zdravnikov, ampak zgolj z navedbami zavarovancev. "Že krajši telefonski pogovor in predstavitev dejstev jih pogosto prepriča, da svoj zahtevek umaknejo. V sistemu zavarovalnice pa ostane zaveden primer poskusa goljufije, kar lahko vpliva na prihodnje sklepanje zavarovanj," so pojasnili.
Zavarovanci pogosto obiščejo tudi zasebne zdravnike, a preiskovalci ob pregledih dokumentacije vse pogosteje ugotavljajo, da je dokumentacija o obiskih najverjetneje izpolnjena na isti dan, saj so pri vpisih uporabljena enaka pisala in povsem enak slog pisanja. "Namišljene bolečine so lahko močne, vendar po telefonskem pogovoru in seznanjanju z dejstvi kmalu izginejo," še pravijo zavarovalničarji.
Poskusov goljufanja zavarovalnic pa se po njihovih izkušnjah lotevajo tudi društva in podjetja. Nekemu podjetju naj bi izliv vode, ki je nastal zaradi počene cevi, uničil delovne naprave. Vrednost svojega zahtevka je podjetje upravičevalo na podlagi računa za redni servis, ki so ga opravili pred nastankom škode. Zaradi suma, da bi račun morda lahko bil fiktiven, je zavarovalnica začela preiskavo. Preiskovalci so si naprave ogledali kmalu po domnevnem čiščenju in servisu in v napravah odkrili prah in pajčevino. Ko so s tem seznanili podjetje, ki naj bi opravilo servis, se je zgodba odvila v drugi smeri, sum o fiktivnem računu pa je bil potrjen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.