Cena delnice Slovenske investicijske banke je bila, kot pravijo dobro obveščeni viri, novembra 2001 vredna okrog 1000 tolarjev. Energetika pa jo je kupovala po ceni od 3400 do 3800 tolarjev. Danes, ko je razkrita finančna luknja v banki, se cena delnice po informacijah blizu banke giblje le še med 400 in 600 tolarji. Zaradi preplačila ima posledično danes Energetika 1,5 njen lastnik Holding pa 3,5 milijarde izgube.
"Marsikdo si zastavi vprašanje, kako je lahko do tega prišlo," je povedal Rekar. Vprašanje je torej, kdo je določil tako visoko ceno. "Zdaj je težko soditi. Vsa pooblastila, pisna, sta imela gospod Miro Senica in gospod Pogačar," še dodaja Rekar.
Vprašanje je tudi, zakaj tako visoka cena? "Vemo, kdo je prodajal in kdo so končni kupci, kako so se odvijale vmesne transakcije pa ne, ker tistih pogodb nimamo," je povedal Rekar.
Toda zanesljivi viri govorijo o dokumetnu, ki pravi, da so v krogu določevalcev cene sodelovali tudi vodilni mesta Ljubljane in ene od zavarovalnic. "O imenih ne bi rad govoril, so pa imena notri," je še dodal Rekar.
Nadorna sveta Energetike in Holdinga sta bila o poslu obveščena šele po plačilu prvega svežnja delnic, pravi Rekar. 5. oktobra 2001 je bila podpisana pogodba o nakupu nekaj stotisoč delnic. Tri dni kasneje, 8.10., je Energetika ta sveženj delnic plačala. Šele 15.oktobra pa je prvi mož Energetike Igor Pogačar vse to predstavil nadzornemu svetu svetu Holdinga. "Kar pomeni, da je bilo to v bistvu zavajanje nadzornega sveta, če se grobo izrazim," pravi Rekar.
Nadzorni svet je, kljub temu, da niso vedeli za katero banko gre, koliko delnic in po kakšni ceni jih kupujejo, naložbo podprl. "Iščemo krivce, kdo so krivci. Izhaja, da je prokurist imel pooblastila za sklepanje pravnih poslov, da pa verjetno ni delal s skrbnostjo dobrega gospodarja," pravi Rekar. Zato je že pred desetimi dnevi poročilo z dokumenti Rekar podal na okrožno državno tožilstvo.
Medtem pa je vprašanje, kaj storiti z banko, v kateri ima Energetika še za več kot 1,5 milijarde denarja, nekaj milijard ima v njej tudi mesto Ljubljana. Vprašanje je, ali bo 92 odstotkov svetnikov pristalo na to, da v banko, da jo rešijo, Energetika ob milijardni izgubi vloži še dodatni 2 milijardi in da se nadaljuje zgodba o netransparentnem poslovanju. Druga možnost pa je, da banko prodajo po nizki ceni, kolikor je v tem stanju vredna.
