Temne plati navtičnega turizma: sidranje na kamne, drevesa, ostanki hrane in 'kakci' v morju ...

Čeprav je glavna počitniška sezona za nami, ni nikoli prepozno, da premislimo, kako naše vedenje na dopustu vpliva na naš življenski prostor. Navtični turizem je v porastu, za seboj pa lahko, če ne upoštevamo pravil in zakonov, pustimo pravo opustošenje na morskem dnu, kjer se skrivajo dragoceni morski travniki, ki so močno orožje proti podnebni krizi. "Sidranje tik ob obali, na kamne in na drevesa povzroča večjo ali manjšo škodo, ki je z barke ne vidimo, na morskem dnu pa je zelo resnična," opozarja Irena Fonda iz Zavoda YouSea.

Sidra v morskih travnikih dobesedno kosijo, izruvajo in trgajo bilke morskih trav. Veriga pri vrtenju okoli sidra izrezuje brazde oziroma dela brazgotine "anchor scars", travnik tako drobi v "mrtve lise", poganjki se redčijo, okrevanje pa je izjemno počasno, ponazarja. Na območjih biogenih formacij, to so naravne strukture, ki jih gradijo živi organizmi, kjer živijo številni pritrjeni organizmi, na primer Sredozemska kamena korala - edina korala pri nas, ki dela prave koralne grebene, te organizme sidra in verige lomijo in trgajo s podlage, ponazarja.

"Gre za izjemno počasi rastoče organizme, zato so te škode praktično nepopravljive. Tudi na skalnatem dnu sidra in verige uničujejo pritrjene združbe, kot so alge, spužve, školjke, vetrnice, našteva negativne vplive nepravilnega sidranja. Poleg tega manevriranje in propelerji povzročajo hrup, v plitvi vodi dvigujejo sediment, kar povečuje motnost morja, s kemičnimi pritiski (goriva, antifaulingi) še dodatno slabijo te življenjske prostore in ogrožajo živali, " opisuje Fonda.

Stalno privezovanje na drevesa na obali, lahko poškoduje koreninski sistem in pospešuje erozijo. Sosednja Hrvaška je to izrecno omejila in v zavarovanih območjih dovoljuje le privez - sidranje na označenih mestih oziroma stalnih privezi, spomni. 

V slovenskem morju je pritisk sidranja in navtičnega turizma skoncentriran na zelo kratki obali in predvsem na ozkem pasu tik ob obali, ravno tam, kjer je morsko dno najbolj občutljivo, zato dobesedno "vsako sidro šteje", svari Fonda. Ker je naše morje močno podvrženo zamuljevanju, je večina dna bolj enolična, pestrost pa se zgošča prav v tem plitvem pasu,  tu se dnevne škode hitro seštevajo, razlaga. Pri nas je sicer sidranje do 200 metrov od obale prepovedano, nimamo pa še usklajene mreže stalnih, okolju prijaznih privezov, zato se plovila v praksi še vedno zadržujejo prav ob obali. V sosednjih državah je slika marsikje že drugačna: Hrvaška in Italija imata dolgo, tudi razčlenjeno obalo s številnimi otoki, pritisk se bolj porazdeli, predvsem pa to težavo že dlje časa rešujejo s stalnimi privezi na občutljivih in zavarovanih območjih, kar se je potrdilo kot učinkovita in varna praksa.

Posledic se največkrat ne zavedamo, saj škode ne vidimo, morda se nam tudi zdi škoda povzročena s posameznim sidrom majhna in nepomembna: "Vendar moramo razumeti, da je samo v Sloveniji, kjer imamo le dobrih 46 km obale, v registru plovil vpisanih nekaj manj kot 15.000 plovil, med katerimi se nekatera sicer redko, nekatera pa tudi zelo pogosto zasidrajo preblizu obale," poudarja. Poleg tega je danes velika večina našega morskega dna prekrita z muljem, ki je dokaj monoton habitat, in zato podpira manjšo biodiverziteto: Največja biodiverziteta je prisotna le v ozkem pasu največ do okoli 200 m od obale, kjer se je v resnici najlepše sidrati in kopati. Vendar v tem območju šteje prav vsako sidro, in več plovil, pomeni več sider in več škode, saj se te učinki seštevajo in so praktično nepopravljivi.

Zavedati se moramo, da s takim početjem uničujemo morsko dno in s tem pomembne habitate, kot so morski travniki in koralni grebeni ter ostale biogene formacije, ki so nenadomestljivi in jih je v našem morju vse manj. Kot pojasnjuje: "Ko jih enkrat poškodujemo, se zelo počasi in težko obnavljajo in so zato med najbolj občutljivimi ekosistemi na našem planetu. Če izgubimo habitate, izgubljamo organizme, ki so odvisni od njih in s tem biodiverziteto: Na koncu to vpliva tudi na nas, čeprav se nam morda ne zdi tako, je življenje v morju tesno povezano z življenjem na kopnem. Zato moramo za te habitate skrbeti, saj s tem varujemo celoten ekosistem in naše skupno okolje."

Poleg neodgovornega sidranja obstajajo še druga vedenja, povezana z navtičnim turizmom, ki škodujejo morju. Ena od teh sta nepravilno odlaganje odpadkov in izločkov neposredno v morje. Čeprav se morda zdi, da so ribe celo 'vesele', ko takoj pridejo v velikem številu in pojedo ostanke hrane in 'kakce', s tem spreminjamo njihove naravne navade in dolgoročno škodujemo celotnemu ekosistemu. Poleg tega lahko smeti, kot so brisače ali plastične vrečke, ter razne preproge in jadra, ki pristanejo v morju, prekrijejo morske travnike, korale in alge ter jim odvzamejo svetlobo, kar preprečuje njihovo rast.

Zelo problematična in žal precej pogosta, čeprav ni dovoljena, je prehitra plovba blizu obale ali tudi marikultur. Valovi, ki jih povzročajo plovila, ki plujejo prehitro ob obali, lahko pospešijo erozijo obale, premikajo skale in uničujejo življenjske prostore ob obali, kar dodatno vpliva na morske ekosisteme. Poteg tega lahko prihaja do poškodb opreme in plašenja živali v školjčiščih in ribogojnicah. S tem tudi povzročamo večje zvočno onesnaženje, povečano porabo goriva in plašimo ali celo poškodujemo živali, kot so želve in delfini, ki morajo priti na površje po zrak in se prehitrim plovilom težje oziroma sploh ne morejo izogniti, našteva Fonda.

Poudarja, da prehitra plovba ni nevarna le za morje in morske živali, ampak tudi za plavalce. Pogosto se namreč zgodi, da tudi plavalci ne upoštevajo vseh pravil in se znajdejo na območjih, kjer plujejo čolni. Tako lahko hitro pride do nevarnih situacij, kjer lahko plavalca nenamerno poškodujemo. Zato je ključno, da se vsi, tako tisti na plovilih kot plavalci, zavedamo medsebojnih nevarnosti in ravnamo premišljeno ter odgovorno, da zagotovimo varnost tako za ljudi kot za morski svet.

S poznavanjem vseh teh vplivov in odgovornim ravnanjem lahko zaščitimo najobčutljivejše habitate ter ohranjamo ravnovesje v našem morju, je prepričana Fonda. 

Ali je pranje posode v morje, odmetavanje gospodinjskih odpadkov primerno? Kot odgovarja Fonda, seveda vemo in tudi razumemo, da v praksi veliko ljudi med dopustom na barkah pere posodo v morju in tja odlaga nekatere predvsem gospodinjske odpadke, to vsekakor ni prav in ni priporočljivo, pa tudi ni ravno lepo, ko na primer v krasnem zalivu mimo tvoje barke priplava lupina od lubenice in pol gnilega paradižnika iz sosednje barke. Vendar je za nekatere vse to tudi del celotnega doživetja in bi se temu le s težavo odrekli: "Pomembno pa je, da se zavedamo, da je plovil vedno več in da se ta dejanja ponavljajo vsak dan, zaradi česar se povečuje pritisk na morje, zato je prav da poskrbimo, da vse te stvari delamo na okolju čim bolj prijazen način, na primer z izborom okolju prijaznejših izdelkov, s čimer minimaliziramo svoj vpliv na morje."

 Pomembno je uporabljati biorazgradljiva čistila in detergente, ki ne vsebujejo škodljivih kemikalij za morski svet. Prav tako je smiselno uporabljati mila, šampone in sončne kreme, ki so varne za morje, saj nekatere kreme vsebujejo snovi, ki lahko resno škodujejo koralam in drugim morskim organizmom. Problematična je tudi uporaba vlažilnih robčkov, ki niso razgradljivi, ampak v morju le razpadejo na mikroplastiko. Svoje stvari na plovilu moramo zaščititi, da jih na primer veter ne odnese v morje. Cigaretne ogorke moramo odlagati v zaprt pepelnik, saj en sam ogorek lahko onesnaži do 500 litrov vode, svetuje. Skratka, gre za to, da se zavedamo, da so tudi te stvari lahko problematične in se zato trudimo biti čim bolj odgovorni tudi s takšnimi majhnimi koraki.

V Zavodu YouSea si želijo spodbuditi vse štiri obalne občine in predvsem odločevalne na državnem nivoju, da bi delovali usklajeno in uspeli vzpostaviti stalne dnevne lahko tudi nočne priveze, o katerih se govori že preko 30 let, pa jih žal še vedno nimamo, čeprav so se izkazali za dobro rešitev tako v sosednji Hrvaški, kot tudi Italiji in številnih drugih državah, izpostavlja Fonda. 

To pomeni, da bi na strateških premišljeno izbranih tudi najlepših mestih ob naši obali, kjer lahko poleti vsakodnevno opažamo napačno zasidrana plovila, postavili na morsko dno betonske bloke lahko tudi posebej oblikovane ali druga na primer zvrtana sidrišča s plovkami za varen privez plovila. S tem bi seveda tudi točkovno poškodovali morsko dno, vendar gre za kompromis, saj bi bila ta škoda po našem mnenju neprimerno manjša v primerjavi z vsakodnevnimi sidranji. Prav tako bi bili taki privezi bistveno bolj varni za plovila, kar pomeni tudi manj potencialnih nesreč in potopitev plovil ob nenadnem slabem vremenu in s tem dodatnega onesnaženja in uničenja okolja: "Taki privezi bi lahko delovali podobno kot naša podvodna struktura Morska oaza Piran in postali majhna repopulacijska jedra za številne predvsem pritrjene morske organizme, preprečili da se morski habitati na morskem dnu ne uničuje po nepotrebnem ter hkrati omogočili varno sidranje. Pri tem bi lahko uvedli sistem digitalizacije teh privezov, podobno kot pri parkiranju na kopnem. Plovila bi rako lahko celo vnaprej rezervirala privez, plačala priveznino za uporabo, in s tem zagotovila vsaj del sredstev za vzdrževanje," predlagajo.

Ko smo se v preteklosti obrnili na pristojne odločevalce, so nam zatrdili, da je za zaščito ustrezno poskrbljeno, saj sidranje v pasu do 200 m od obale ni dovoljeno, poleg tega, da so taki privezi dragi in, da jih je drago vzdrževati: "Čeprav menimo, da verjeno prav vsi, ki se podajajo na morje, to morje cenijo in bi ga želeli ohraniti, pa vsakodnevna situacija v naravi kaže, da se lastniki plovil raje sidrajo ob obali, kjer vidijo dno in se počutijo varnejše in to ravno na najlepših in najbolj občutljivih območjih, kar je po našem mnenju razumljivo in pričakovano in se ne bo kar spremenilo. Zato je najbolj smiselna in realistična pot, da občine skupaj z državo, v sodelovanju s stroko in ostalimi zainteresiranimi, kot sta na primer konzorcija Povezani za morje in Participativna znanost za mlade čim prej vzpostavijo mrežo trajnih, okolju prijaznih, digitalno upravljanih privezov, ki bodo hkrati zaščitili občutljive habitate in zagotovili varno, urejeno sidranje."