Sifilis, gonoreja, klamidija ... spolno prenosljive okužbe, ki se širijo tudi v slovenskih posteljah

Ko omenimo spolno prenosljive okužbe, večina pomisli zgolj na HIV in hepatitis. A to sta dve spolno prenosljivi okužbi, o katerih se veliko govori, a še zdaleč nista najpogostejši med populacijo. Od 1. januarja do 31. marca 2017 je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih 286 primerov spolno prenesenih okužb (SPO), od tega 144 pri moških in 142 pri ženskah. Prijavljenih je bilo 59 primerov spolno prenesene klamidijske okužbe (38 pri moških in 21 pri ženskah), 16 primerov gonoreje (11 pri moških in pet pri ženskah), šest primerov zgodnjega sifilisa (pet pri moških in en pri ženskah), trije primeri poznega sifilisa (dva pri moških in en pri ženskah) in dva primera neopredeljenega sifilisa pri moških. Med preostalimi prijavljenimi spolno prenesenimi okužbami po sindromih in/ali povzročiteljih je bilo 74 primerov nespecifičnega uretritisa, 96 primerov genitalnih bradavic, 29 primerov genitalnega herpesa in en izcedek iz sečnice moškega. Seveda se je treba zavedati, da podatki o prijavljenih primerih podcenjujejo pojavljanje teh okužb med prebivalstvom, predvsem spolno prenesene klamidijske okužbe, saj je v Sloveniji opravljenih zelo malo laboratorijskih preiskav na klamidije. Prijavljeno število primerov zato nikakor ni zanesljiv pokazatelj bremena te okužbe med prebivalstvom. Prav tako SPO pogosto ostanejo neprepoznane, številne diagnosticirane pa niso prijavljene, čeprav bi morale biti.

V prvih treh mesecih lanskega leta je bilo prijavljenih torej 286 primerov SPO, medtem ko je bilo v celotnem letu 2016 v Sloveniji prijavljenih kar 1113 SPO. Morda se vam številka ne zdi omembe vredna, a pomislite, da je ena od teh 1113 oseb z vami delila posteljo, pa niti slutili niste, da bi lahko imela katero od teh okužb. Morda ta oseba niti ne ve, da je okužena, saj se pogosto dogaja, da je lahko nekdo okužen, a ne zboli oziroma razvije simptomov okužbe.

Na svetu se vsako leto na novo okuži kar 125 milijonov ljudi

Dejstvo je, da se premalo zavemo, katere so SPO, kako so razširjene med nami in kakšne vse zaplete lahko povzročajo. Med okužbami so namreč tudi takšne, ki so lahko za okuženega smrtne, če so prepozno odkrite in zdravljene. Številne povzročajo razne druge zdravstvene zaplete, neplodnost, zunajmaternično nosečnost, lahko tudi rakava obolenja. SPO se praviloma prenašajo s spolnimi odnosi, ali z genitalnimi, oralnimi in/ali analnimi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se letno na novo okuži najmanj 125 milijonov ljudi. Spolno prenosljiva okužba lahko prizadene vsako spolno aktivno osebo, najbolj ogrožena skupina pa so mladi med 18. in 24. letom starosti.

'Meni se to že ne more zgoditi'

To si najverjetneje misli večina od vas. Vprašajte se, ali ste med spolnim odnosom ves čas zaščiteni s kondomom? Kondom kot prepreka je namreč edino res učinkovito sredstvo proti okužbi in prenašanju SPO, a ga morate uporabiti v vseh oblikah spolnih odnosov. Morda imate stalnega spolnega partnerja, ki je zdrav. Kaj pa, če ste v zadnjem letu menjavali spolne partnerje? S tem ste povečali možnost za okužbo, zato je smiselno, da se testirate, še posebno če imate kakršnekoli bolezenske simptome in znake, ki bi nakazovali na SPO. 

Sifilis ni stvar svetovne vojne in bojišč. Še vedno je med nami

Spolno prenosljive okužbe, tudi sifilis in gonoreja, za katera bi morda menili, da spadata prej v zgodovinske učbenike kot pa med aktualne novice, so realnost našega sveta in ne izginjajo. Zadnja leta je določenih okužb spet več, zato je ključno, da preprečimo njihovo širjenje. Preventiva je najboljši recept, kar pomeni, da je treba najprej preprečiti, da do okužb sploh pride. Pri tem imata pomembno vlogo učinkovita spolna vzgoja in različne akcije ozaveščanja. Druga stran problema pa sta odkrivanje okužb in njihovo zdravljenje. Tu največji težavo predstavlja dostopnost testiranj. 

Po informacije na splet, ki nudi anonimnost

O SPO bi morali več spregovoriti v šolah v okviru spolne vzgoje, še posebno ker se mladi vedno hitreje odločajo za spolnost. Prav tako se je spremenil odnos do spolnosti, ki postaja vedno bolj odprt, več je eksperimentiranja in manj zadržanosti. Ker gre še vedno za tabu temo, številni informacije o morebitnih okužbah in simptomih ter načinih zdravljenja iščejo na spletu, kjer lahko anonimno dobijo nekaj ključnih informacij. Žal je tako, da večina svojemu osebnemu zdravniku ne upa priznati tveganega spolnega odnosa, zato k njemu niti ne pride po nasvet in pomoč. Številni se tako ne testirajo, zaradi česar se povečuje tveganje za širjenje okužb, da ne omenimo, da ima okuženi slabše možnosti za ozdravljenje.

Od okužbe do bolezni 

Najprej se morate zavedati, da SPO večinoma potekajo brez bolezenskih simptomov in znakov, zato jih pogosto ne prepoznamo pravočasno. Ko okuženi posumi na bolezen, se pogosto že pojavijo zapleti oziroma kronične težave. Najpogostejši bolezenski znaki so pekoče uriniranje, siljenje k uriniranju, izcedek iz sečnice in/ali nožnice ter razjede, rdečica in/ali srbenje v predelu spolovil in/ali analnem predelu.

Več o SPO lahko preberete na spletni aplikaciji za prepoznavanje in informiranje o spolno prenosljivih okužbah ASPO, ki je plod sodelovanja študentk ljubljanske medicinske fakultete, študentov fakultete za računalništvo in informatiko ter študentke ekonomske fakultete. Seveda pod budnim očesom različnih mentorjev strokovnjakov. Gre za prvo interaktivno spletno aplikacijo v slovenskem jeziku na temo informiranja in prepoznavanja spolno prenosljivih okužb, ki so jo namenili predvsem mladim.

Med SPO so uvrščene naslednje bolezni: gonoreja, genitalni herpes, genitalne bradavice, okužba s klamidijo, sifilis, trihomonoza, okužba z urogenitalnimi mikoplazmami, hepatitis B, hepatitis C in HIV/aids. Izcedek in/ali težave pri uriniranju lahko nastanejo pri gonoreji, okužbi s klamidijo, okužbi z urogenitalnimi mikoplazmami in pri trihomonozi. Kožne spremembe, kot so razjede in bradavice, so značilne za sifilis, genitalni herpes, genitalne bradavice in HIV. Medtem ko je delovanje jeter prizadeto pri hepatitisu B in hepatitisu C.

Okužba s klamidijo najpogostejši razlog za neplodnost žensk

HIV in hepatitis sta zagotovo najbolj poznani SPO, a dejstvo je, da je najpogostejša bakterijska spolno prenosljiva okužba na svetu okužba s klamidijo. Ta prizadene predvsem mlade. Povzroča vnetje rodil in sečil, lahko pa tudi okužbe novorojenca in nekatere druge bolezni. Pri moških najpogosteje povzroča vnetje sečnice, obmodka ali zadnjika, pri ženskah pa vnetje materničnega vratu in sečnice. Je najpogostejši razlog za neplodnost žensk.

Kdaj in kako do specialista?

Če ste torej imeli tvegano spolno vedenje oziroma imate kakršnekoli bolezenske simptome in znake, ki bi nakazovali na SPO, je pomembno, da obiščete svojega izbranega zdravnika, ki vas bo po pogovoru napotil k specialistu v ambulanto za SPO. Treba je namreč opraviti testiranje, ki ga običajno opravijo na dermatoloških klinikah, lahko pa vas testirajo tudi pri ginekologu in urologu, vendar ne za vse SPO.

Veliko ljudi sicer prihaja na brezplačna in anonimna testiranja na Infekcijsko kliniko v Ljubljani vsak ponedeljek med 12. in 14. uro, kjer pa testirajo le na HIV in hepatitis B in C. Na preostale SPO ne testirajo, česar se številni niti ne zavedo. Hodnik, kjer opravljajo testiranja, je skoraj vedno poln, kar govori o tem, da so tvegani spolni odnosi precej pogosti med Slovenci. Sicer podobna anonimna testiranja izvajajo tudi v drugih bolnišnicah, kjer pa je testiranje praviloma samoplačniško in za testiranje potrebujete napotnico vašega osebnega zdravnika. Več o terminih, lokacijah in pogojih testiranja na naslednji povezavi. Lahko se sicer testirate tudi samoplačniško, a so te storitve precej drage in vas celotno testiranje lahko stane tudi več sto evrov.

Za populacijo moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in veljajo za bolj tvegano skupino, je na voljo več možnosti za testiranja. Termine in lokacije najdete na naslednji povezavi.

Številni, ki bi se testirali, si premislijo, ko izvedo, da potrebujejo napotnico

V večini primerov boste za testiranje na SPO potrebovali napotnico, kar zna marsikoga odvrniti od testiranja. Na vprašanje, ali ima državljan v Sloveniji dovolj preprost dostop do testiranj za SPO, Mitja Ćosić, strokovni sodelavec Legebitre, odgovarja, da je dostop do testiranja na HIV dober, saj ga je mogoče opraviti marsikje, tudi pri izbranih osebnih zdravnikih. Dostop do testiranj za preostale SPO pa je po njegovem mnenju slab. "Mi se že nekaj let zavzemamo za neposreden dostop do specialistov dermatovenerologov, torej da bi se lahko ljudje testirali na spolno prenosljive okužbe, ne da bi zato morali k svojemu osebnemu zdravniku po napotnico. Res je, da je odnos med pacientom in izbranim osebnim zdravnikom zaupen in da bi bilo dobro, da bi se lahko z izbranim zdravnikom pacient pogovoril o vsem, a izbrani osebni zdravnik je pogosto nekdo, s katerim se poznamo že leta, ki morda zdravi tudi partnerja/partnerico, ki pozna naše starše, tete, sosede, skratka je del našega socialnega okolja. In potem temu zdravniku razlagati, da ste imeli priložnostni spolni odnos ali pa da imate simptome kakšne okužbe, vsekakor ni lahko," pravi Ćosić in dodaja, da se dogaja, da so osebni zdravniki pogosto tudi moralizirajoči ali pa bolnika nočejo napotiti na nadaljnje preiskave, če mu ta do podrobnosti ne opiše razlogov, zaradi katerih bi se želel testirati. "Zato se marsikdo kljub bolj tveganim spolnim odnosom ali kljub simptomom ne odloči za testiranje na SPO, ker je strah pred pogovorom z osebnim zdravnikom o tako intimnih zadevah preprosto prevelik. Nezdravljene okužbe pa imajo seveda negativne individualne in javnozdravstvene posledice," pravi Ćosić. Da je pretestiranost slaba, pa opozarja tudi stroka.

Potrebujemo 'walk-in' klinike

Kaj predlaga kot rešitev? "Neposreden dostop do dermatovenerologov (walk-in klinika) bi te zadržke odpravil. Težava je v denarju, pa pomanjkanju specialistov dermatovenerologije, ki se ukvarjajo s področjem spolno prenesenih okužb," pravi Ćosić, ki je prepričan, da bi bilo nujno urediti ambulante za spolno zdravje z neposrednim dostopom in omogočiti cepljenje proti HPV tudi za dečke, ne zgolj za deklice. Kot pravi, se več kot polovica spolno aktivnih prebivalcev v življenju okuži z vsaj enim od onkogenih genotipov HPV, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu, penisa, zadnjika in ustne votline. "Uvedba sistematično urejene spolne vzgoje v šolah pa bi omogočila pogovor o spolnem zdravju v času, ko mladi postajajo spolno aktivni. Spolno prenosljive okužbe niso stvar zgolj nekaterih skupin prebivalstva, ampak vseh. V starostni skupini dvajsetletnikov ima tako na primer vsak dvajseti klamidijsko okužbo," pojasnjuje Ćosić.

Ministrstvo o težavah z dostopnostjo: premalo denarja iz zdravstvene blagajne in premalo kadra 

Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, da je treba okrepiti mrežo specialističnih ambulant za odkrivanje in zdravljenje SPO, hkrati pa je treba tudi povečati število specializiranega kadra ter enakomerno regionalno porazdeliti dostop do ambulant in uvesti enotne standarde obravnave pacientov. Za vse to pa je potrebna sprememba zakona o zdravstvenem varstvu. Ta se očitno še ne bo zgodila tako kmalu, čeprav predstavniki različnih interesnih skupin že več let zapored opozarjajo, da je treba to čim prej urediti. Kot navajajo na ministrstvu za zdravje, bo sprememba zakona opravljena na predlog in v posvetu s stroko, kar pomeni, da mora stroka pred tem pripraviti celovit predlog uvedbe učinkovitega neposrednega dostopa do specialističnih ambulant za SPO za obravnavo na Zdravstvenem svetu pri ministrstvu za zdravje. Kdaj lahko pričakujemo obravnavo, nam na ministrstvu niso pojasnili, so pa pojasnili, da Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2025 deloma posega tudi na področje preprečevanja in obravnave SPO. "Strategija v tem delu poudarja, da mora zdravstveni sistem zagotoviti kakovostno, lahko dostopno specialistično zdravstveno oskrbo oseb s SPO in da je treba zagotoviti, da vse ambulante za SPO lahko rutinsko testirajo na vse povzročitelje SPO skladno s strokovnimi priporočili, zaradi česar strategija predvideva tudi uveljavtitev strokovnih smernic za zdravstveno oskrbo oseb s SPO," navajajo na ministrstvu, kjer pa razlog za neustrezno dostopnost in obravnavo v ambulantah za SPO po ugotovitvah Komisije za AIDS vidijo v neustreznosti obračunavanja storitev ZZZS, ki je podcenjeno, kot tudi pomanjkanja kadrov, na kar so že leta 2013 opozorili tudi Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo.