Pavšič od Simiča zaradi zlorabe davčnih podatkov pričakuje odstop in opozarja: Ni zastonj kosila

Da smo v torek na zaslišanju preiskovalne komisije o ukrepanju v epidemiji covida-19 slišali "priznanje prvega moža Finančne uprave republike Slovenije, da je zlorabil podatke v neprofesionalne namene," je v izjavi za medije danes poudaril predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič. Neustrezno ravnanje je prepoznala tudi informacijska pooblaščenka, ki je napovedala pregled. "Upam, da se bo ta zgodil čim prej in da ji bodo omogočili, da bo lahko delo opravila korektno," je dejal Pavšič. 

Pavšič je povedal še, da bi morali epilog doseči vsaj na nivoju ministra za finance Andreja Širclja, ki mu očita, da se še ni odzval niti na dogajanje niti na nadaljnji razvoj dogodkov. "V normalni državi bi minister zahteval vsaj pojasnila in se nato javno odzval. Še bolj 'normalno' pa bi bilo, če bi direktor finančne uprave zaradi takšne zlorabe podatkov takoj ponudil svoj odstop," je prepričan Pavšič.

S Fursa so sicer včeraj sporočili, da generalni direktor po njihovem mnenju ni kršil davčne tajnosti. Izpostavili so 17. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da imajo dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, vse zaposlene osebe davčnega organa, v obsegu, ki ga potrebujejo za opravljanje delovnih nalog.

Dodali so še, da generalni direktor odloča v postopku letne odmere dohodnine na podlagi informativnih izračunov dohodnine, ki jih tudi podpiše. "Generalni direktor je torej upravičeno, v skladu z zakonom, seznanjen s podatkom o letni odmeri dohodnine zavezancem, saj v teh postopkih odloča." Vendar pa, kot so pojasnili tudi na Fursu, ne gre za lastnoročni podpis, ampak faksimile podpisa. 

Pavšič pa je poudaril, da Furs ni tisti, ki bo odločal o tem, če je Simič kršil zakone ali ne. "Če dobro preberemo sporočilo Fursa ,vidimo, da niso zanikali tistega, kar mu je bilo pravzaprav očitano," je pripomnil in še enkrat poudaril, da je normalno, da ima direktor Fursa v skladu z zakonom vpogled v podatke, problem je njihova uporaba. "To, da vpogledaš v podatke, zato da nekoga povabiš na kosilo, to pa ne gre," je dejal in spomnil na angleški pregovor "There is no such thing as a free lunch", torej "brezplačno kosilo ne obstaja". 

"Bistven element je, da morata iti pravni temelj, torej zakonska podlaga za obdelavo podatkov, in namen obdelave z roko v roki," je pojasnila odvetnica Nataša Pirc Musar in dodala, da v omenjenem primeru tega ni bilo. Čeprav direktor Fursa sicer ima pravico do omenjenih podatkov, je tu torej ključen namen njihove obdelave. 

"Da iz baze vzameš podatek za tistega, ki je plačal največ dohodnine in ga povabiš na kosilo, da ga boš potrepljal po rami? Oprostite, to prvo kot prvo ni naloga direktorja Fursa, kot drugo pa gre za popolnoma drug namen obdelave tega osebnega podatka," pravi in poudarja, da je pri tem GDPR zelo strog. "Z vidika varstva osebnih podatkov je bil ta podatek pridobljen izven namena primarne obdelave. Tu je treba ustaviti konje," je odločena. 

Direktor Fursa je tudi solastnik podjetja, ki svetuje na področju davkov in davčne optimizacije

Simič je hkrati tudi solastnik podjetja, ki svetuje na področju davkov in pomaga pri davčni optimizaciji. Številni, med njimi tudi poslanec državnega zbora Brane Golubović, so zato že opozorili na morebiten konflikt interesov. "Vsekakor gre za konflikt interesov in še kakšen sum, dvom se poraja. Dejstvo je, da so podatki o dohodninskih zavezancih zanimivi za vsako podjetje v tej panogi," je zapisal Golubovič (LMŠ).

"Konflikta interesov, dokler ne sedi na dveh stolih, ni," je komentirala Pirc Musarjeva, a dodala, da bi moral biti, glede na to, da je solastnik davčno svetovalnega podjetja, izrazito previden. Pojasnila je, da imajo direktorju Fursa vedno dostop do ogromno nekih podatkov, do katerih ima vso pravico, zato Simiču trenutno ne očita konflikta interesov. "Ker je direktor Fursa, mora opravljati naloge Fursa," je dodala. 

Vprašanja glede morebitnega konflikta interesov smo naslovili tudi na Komisijo za preiskovanje korupcije, a kot pojasnjuje, KPK primera ni obravnavala, zato se do njega ne more opredeljevati. Ali gre za okoliščine nasprotja interesov, je namreč potrebno presojati v vsakem posameznem primeru, so pojasnili. 

"Pri tem pa mora biti izpolnjenih več kriterijev, med drugim da gre za uradno osebo (to so v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja) in da izločitev uradne osebe ni urejena z drugim zakonom (za uradnike na primer velja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU)), saj v teh primerih KPK ni pristojna za ugotavljanje nasprotja interesov, pač pa so za to pristojni drugi organi," so zapisali. 

"V primeru, kot ga omenjate, je direktor Fursa uradnik na položaju in se zanj zato uporabljajo določbe ZJU - 100. člen Zakona o javnih uslužbencih. Samo na podlagi podatkov, ki jih navajate, o nasprotju interesov po določbah ZIntPK ne moremo govoriti," so dodali.
 

Anonimen seznam največjih davčnih plačnikov ni problematičen

Direktor Fursa sicer vsako leto tudi izda anonimen seznam o največjih davčnih plačnikih, po sredini debati pa je zagrozil, da letos seznama ne bo objavil. Kot pojasnjuje Pirc Musarjeva, tovrstni seznami, kadar gre za statistične agregate, iz katerih se posameznikov ne da razbrati, niso problematični. Dodala je, da je sicer treba biti pri fizičnih osebah bolj pazljiv, pri pravnih osebah je težav manj, saj varstvo osebnih podatkov za pravne osebe ne velja. 

Zagotovila je, da statistični podatki z vidika varnosti osebnih podatkov niso popolnoma nič problematični. "Če je prejšnja leta objavljal seznam, ne vidim razloga, zakaj ga letos ne bi," je dodala, saj da gre za obveščanje javnosti o tem, v kakšen razponu se pri nas plačuje dohodnino. 

Pirc Musarjeva, ki je tudi nekdanja informacijska pooblaščenka, se je glede dogajanja odzvala za več medijev. Da bi podala izjavo, so jo povabili tudi z RTV, vendar pa kot trdi izjave nato niso uporabili. "Zgrožen sem nad njenimi navedbami in informacijami, ki jih imamo, da je prišlo do cenzure zaradi vplivov vodilnih na javni Radioteleviziji," je dejal Pavšič in poudaril, da se kaj takšnega v normalni državi ne bi smelo zgoditi.

Dodal je še, da bomo, če to na javni radioteleviziji postane praksa, prišli v "neko novo republiko, kjer neodvisnega novinarstva ne bo več", in sicer zaradi vsebine, "ki ni po godu tistim, ki trenutno izvršujejo oblast v Sloveniji".