Simoniti obdržal stolček

Po prvi interpelaciji v mandatu aktualne vlade minister za kulturo Vasko Simoniti ostaja na svojem položaju. Poslanke in poslanci so po dvodnevni razpravi o delu in odgovornosti ministra Simonitija z 41 glasovi proti 33 zavrnili predlog poslancev LDS za njegovo razrešitev.

Tudi današnji del poslanske razprave o delu in odgovornosti ministra za kulturo Simonitija je prinesel že večkrat slišane očitke tako na račun ministra Simonitija kot predlagateljev interpelacije, poslancev LDS. Razprava poslank in poslancev se je po dveh dneh zasedanja zaključila, državni zbor pa mora z glasovanjem še odločiti, ali bo minister za kulturo ohranil svoj položaj.

Tudi danes je bila večina razprave namenjena zakonu o RTV Slovenija in tudi njegovemu avtorstvu. Potem ko je poslanec SDS Branko Grims v sredo potrdil, da je sam avtor večine besedila zakona, so poslanci LDS danes ministra za kulturo opominjali, da je v času sprejemanja zakona trdil drugače. Tedaj je namreč v javnosti zatrjeval, da je zakon nastal na ministrstvu v sodelovanju z mnogimi strokovnjaki. Po besedah Jožefa Školča (LDS) to dokazuje, da je Simoniti "na kulturi laži in prevare" prepričevali ljudi na referendumu. "In laž je povsod po svetu zadosten razlog za zahtevo po ministrovem odstopu."

Za Ljuba Germiča (LDS) pa "seveda to govori o tem, da je Simoniti pravzaprav izvajalec tistega, kar se dogaja v vrhu vladajoče stranke". Spomnil je na vse obljube pred sprejetjem zakona o RTVS, ko je govoril o boljši in cenejši RTV. Njegov poslanski kolega Slavko Gaber pa je spomnil na zadnjo oddajo Piramida na TVS, ki je po njegovem mnenju resnica Simonitijeve zgodbe. "To je rezultat vašega dela, to je rezultat tistega, kar ste z zakonom pripeljali."

Simoniti je ob očitku dejal, da si oddaje ni ogledal, zato se do nje tudi ni mogel opredeliti, je pa poslancem ponudil, da jim prebere izjavo vodstva RTV Slovenija, v kateri so zapisali, da se Televizija distancira od izjav in hujskaškega nastopa Jelinčiča ter da "obžalujejo dejstvo, da je Zmago Jelinčič zlorabil nastop v oddaji, ki je želela predvsem prispevati k razumevanju romske problematike in predstaviti Rome kot povsem enakovredne državljane".

Milan M. Cvikl je ministru tudi očital, da je "nekulturno, v nasprotju s finančno kulturo izvrševal proračun za leto 2005. Je prvi med ministri, ki je dobil negativno mnenje računskega sodišča".

V koalicijskih poslanskih skupinah so takšne očitke zavračali. Jože Tanko (SDS) pravi, da minister za ukrepanje v zavodu RTV ni pristojen. "Za to, kar se dogaja v zavodu RTV, so pristojni organi zavoda, programski svet, nadzorni svet, direktor in ostali. In v teh svojih ravnanjih so to povsem neodvisni organi, nimajo nobene povezave z ministrom. Minil je čas, ko sta lahko intervenirala Borut Pahor ali pa Anton Rop."

Kritike koalicije so letele tudi na vlagatelje interpelacije. Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) LDS tega inštituta parlamentarne demokracije ni znala uporabiti. V interpelaciji namreč ni nobenih argumentov in nobenih listinskih dokazov o kakršnemkoli napačnem delovanju, ravnanju ali protizakonitem delovanju ministra za kulturo. Zvonko Černač pa se je spraševal, zakaj so v LDS vložili interpelacijo ravno zoper Simonitija. Prišel je do zaključka, da so v LDS pred lokalnimi volitvami ugotovili, da se je treba začeti pojavljati v javnosti, "vrgli so kroglice v en koš in povlekli ven prvo, na njej je bilo napisano ime Vasko Simoniti".

Tudi minister za kulturo je odgovarjal na številne kritike opozicijskih poslancev, velik del njegovih očitkov pa je šel na račun prvopodpisane pod interpelacijo Majdo Širca (LDS). Predlagateljem je še očital, da so ves čas kampanje ob referendumu o zakonu o RTVS izpostavljali, da RTV ne bo več neodvisna, "na drugi strani pa naravnost želite, da bi posredoval na vseh mogočih zadevah na televiziji. Morda imate refleks iz prejšnjih časov, ko ste javno priznali, da ste RTVS seveda tudi obvladovali."

Poslanci opozicije so Simonitiju očitali tudi politično kadrovanje v Arhivu Republike Slovenije, odpuščanje neposlušnih strokovnjakov v Kobilarni Lipica, šikaniranje in premeščanje položajnih javnih uslužbencev, imenovanje novih direktorjev javnih zavodov, na primer v Slovenski kinoteki, ter krnitev avtonomije filmskih institucij. Simoniti je zavrnil tudi te očitke.

V zvezi s Kobilarno Lipica je dejal, da je večina težav posledica dolgoletnega neprimernega vodenja kobilarne in nezadostne skrbi vsakokratnih vladnih koalicij, ki so prek posameznih vladnih resorjev izvajale nedosledno in med seboj neusklajeno politiko varstva in razvoja kobilarne.