Minister Simoniti s pismom želi Arneja Königa celovito in natančno seznaniti s predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija in s tem odgovoriti na njegovo pismo. Po eni strani ministra veseli, da Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) spremlja dogajanje ob sprejemanju novega zakona, po drugi strani pa so na ministrstvu začudeni, saj jih nekatere trditve v pismu Königa navdajajo z dvomom o verodostojnosti informacij, s katerimi razpolaga glede predloga novega zakona. Naj spomnimo, da je EFJ pri slovenski vladi v začetku aprila protestirala zaradi po njihovem mnenju restriktivnega predloga zakona o RTV Slovenija, ki ga vlada skuša vsiliti brez politične ali javne razprave.
Simoniti: 'Javna razprava teče že od leta 1994'
Zaradi omenjenega očitka je minister v pismu pojasnil, kako je potekala javna razprava o potrebnih popravkih veljavnega zakona. Javna razprava se je tako po njegovem mnenju začela že leta 1994, in sicer s sprejetjem zakona o RTV Slovenija, vrhunec pa je dosegla leta 1999, ko je zakonodajalec želel novinarjem odvzeti soglasje k imenovanju urednikov, je zapisal Simoniti. V zadnjem času se je pozornost usmerila k pogovorom o prihodnosti Slovenije, ki jih organizira predsednik republike Janez Drnovšek. Lanskega maja je tako potekala razprava na temo "razvoj demokracije in demokratičnih institucij", ob kateri so številni razpravljavci razmišljali tudi o vlogi medijev in javne radiotelevizije v demokratični družbi, je zapisal Simoniti.
Simoniti je v pismu posebej poudaril, "da je bilo besedilo predloga zakona, objavljeno 1. aprila, šele namenjeno usklajevanju. Zakon bo obravnavan po rednem postopku, tako minister, kar pa je bila tudi edina in konkretna želja Društva novinarjev Slovenije. Do sprejetja predloga zakona o RTV Slovenija so se predstavniki vlade sestali s predstavniki novinarskih sindikatov in drugih sindikatov RTV Slovenija ter tudi njenim vodstvom. V predlog zakona so bile vključene vse njihove bistvene pripombe, je zagotovil Simoniti. S tako dopolnjenim predlogom pa se je strinjal tudi generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul, saj po njegovem mnenju pomeni izhod iz krize, v kateri je javna radiotelevizija že dalj časa, je še pojasnil Simoniti.
Simoniti zavrača namige o podržavljanju javne televizije
V pismu predsedniku IFJ je Simoniti predstavil tudi glavne spremembe, ki naj bi jih uvedel novi zakon o RTV Slovenija, ob tem pa je zavrnil očitke, da želi vlada podržaviti javno televizijo. Po njegovem gre namreč "za očitno manipulacijo". S tem mislimo na uporabo pojma "državna" televizija, ki ga mnogi enačijo s pojmom "vladna" televizija, je zapisal Simoniti. Ob tem je ponovil besede predsednika vlade Janeza Janše, ki je v preteklosti večkrat poudaril, da pojem "država" uporablja vedno tako, da z njim razume vse prebivalke in prebivalce oz. državljanke in državljane ter vse institucije skupaj - torej prav tisto, za kar v tujini uporabljajo kot pojem "javno" v najširšem pomenu besede.
Po mnenju EFJ je sicer obstoječi zakon o RTV Slovenija vzor za druge tranzicijske države srednje in vzhodne Evrope, predlog, ki naj bi ga nadomestil, pa vsebuje nejasen in nevaren jezik, ki bi lahko ogrozil uredniško neodvisnost. Predlog namreč generalnemu direktorju - ki je politično imenovan - daje več moči nad odgovornimi uredniki. Poleg tega odpira tudi možnost za močnejši politični vpliv, saj povečuje moč državnega zbora pri imenovanju programskega sveta in nadzornega odbora, ugotavljajo pri EFJ.
Kot je znano, je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) v petek izrazilo protest zoper "manipulacije in neresnične navedbe" ministra Simonitija na petkovi seji državnega zbora. Po mnenju društva so izjave ministra, da je bila IFJ enostransko informirana o vsebini predloga zakona o RTV Slovenija, "podcenjujoče in neprimerne" tako do DNS kot IFJ.
