Minister za kulturo se je tudi odločil, da bo predstavnike sindikata novinarjev RTV Slovenija in vodstvo RTV Slovenija povabil na delovni razgovor. Vlada pa tako na četrtkovi seji ne bo obravnavala predloga zakona o RTV Slovenija - odločitev o tem, ali je predlog primeren za obravnavo v državnem zboru, pa bo do nadaljnjega odložena.
DNS: Spremembe so "radikalne"
Po mnenju sveta DNS gre za sistemski zakon, ki "radikalno spreminja organiziranost, vodenje in delovanje javnega RTV-servisa, med drugim posega tudi v obstoj regionalnih centrov javnega servisa". Zakon posega "v pravico do verodostojne in nepristranske informiranosti javnosti". V Evropski uniji naj bi tovrstne zakonske spremembe sprejemali s preudarkom ter najširšim soglasjem strokovne in širše javnosti, menijo v društvu.
Predlog zakona o RTV Slovenija naj bi "izničeval avtonomijo novinarjev in urednikov". Veriga imenovanj je po mnenju društva zasnovana tako, da bi imel generalni direktor zavoda neposreden vpliv na imenovanje direktorjev radia in televizije ter odgovornih urednikov, prek direktorjev radia in televizije pa tudi na imenovanje posameznih resornih urednikov, "s tem pa tudi možnost poseganja v programske vsebine".
Ministrstvo: Podlaga za bolj urejeno poslovanje
Predlog novega zakona naj bi bil po mnenju ministrstva za kulturo podlaga za "bolj urejeno poslovanje ter evropsko primerljiv način dela v javnem zavodu". Zakonski predlog predvideva povečanje pristojnosti generalnega direktorja zavoda, ukinitev sveta in nadzornega odbora RTV ter odpravo sedanjega načina pobiranja RTV prispevka.
Predlagane rešitve dajejo tudi podlago za poseben televizijski program, namenjen informiranju javnosti o delovanju državnega zbora. Takšen "parlamentarni kanal", kot ga poznajo v nekaterih evropskih državah, naj bi financirali z reklamnimi oglasi. Novinarji in uredniki na RTVS pa opozarjajo, da predlagane rešitve "ogrožajo njihovo avtonomijo".