Ali odločitev mestnega sveta pomeni dokončno zeleno luč za gradnjo džamije ali se še kje lahko zaplete?
Simšič: Seveda se lahko kje še kaj zatakne ali zaplete, ampak kar zadeva lokalno skupnost Mestna občina Ljubljana, je storila svoje, zagotovila je ustrezne prostorske pogoje za možnost graditve tega kulturnega in verskega objekta.
Večina opozicije je glasovanje bojkotirala. Kaže torej, da se z džamijo še niste sprijaznili ali pa je v ozadju bojkota protest zaradi kot ste rekli pozne ure za razpravo o tako pomembni temi?
Zagožen: Mi džamiji kot takšni ne nasprotujemo, smo pa zelo pozorni na resne pripombe strokovnjakov in pa predvsem prebivalcev tega področja, zlasti še četrtne skupnosti Trnovo, ki džamiji nasprotuje. Tako da so mišljenja v teh krogih ta, da je džamija na tej lokaciji ob teh dimenzijah predimenzionirana in bi nekako zakrila veduto Ljubljane, tako da bi simbol postala džamija namesto grad.
Del opozicije je celo napovedal možnost referenduma. Ga boste podprli?
Zagožen: To bo odvisno od nadaljnjega poteka dogodkov. Menim, da je pred nami še zadan načrt, tako da se bomo o tej temi še pogovarjali. Pričakujem, da bo do takrat tudi marsikaj še popravljenega pri tej stvari.
Simšič: Pravzaprav ni kaj popravljati. Odločitev je bila tukaj sprejeta v skladu s tistim, kar je menila stroka in upam, da bo potem potekalo vse tako kot mora, tako s pridobivanjem zemljišč, arhitekturnim natečajem in pa seveda potem tudi končno z gradbenim dovoljenjem, ki ga seveda izdaja država in ne mestna občina.
Ali lahko džamija nemoteno deluje, če ji lokalna skupnost nasprotuje?
Simšič: Ne gre za lokalno skupnost kot celoto, gre seveda tudi za stališče nekaterih prebivalcev, tudi predstavnikov četrtne skupnosti, ampak mislim, da v nekem tvornem dialogu, ko se bomo večkrat pogovarjali, ko bodo ljudje videli kakšen kulturni in verski objekt je to, bodo sprejemali stvari drugače. Gradnjo džamije sprejemam nenazadnje kot izjemen arhitekturni izziv, kako se lahko taka arhitektura s sodobnimi potezami vklaplja tudi v to slovensko naravno okolje in ne vidim nobene pretirane skrbi, da bi to Slovence in Slovenke ali Ljubljančane in Ljubljančanke motilo.
V razpravi je bilo slišati veliko različnih stališč, celo to, da bo džamija nekakšna infrastruktura za islamski terorizem. Kaj pravite na to g. Zagožen?
Zagožen: Tu ne gre samo za džamijo, za cerkev po naše, ampak gre za kulturni in verski center. Islam je po svoje tudi politične narave in ta džamija se bo financirala tudi s sredstvi izven Slovenije in tako se bodo tudi interesi teh držav tukaj uresničevali. Se pravi, ne gre samo za prihranke teh vernikov, ki so tukaj, ampak za neko politiko islama.
Ali se torej bojite, da bo res tu center nekakšnega terorizma?
Zagožen: To bi težko rekel, ampak dejstvo je, da bodo na tem prostoru tudi politične in ne samo verske vsebine.
Kaj vi pravite na take argumente, ki smo jih slišali na razpravi v mestnem svetu?
Simšič: Moram reči, da ne polimiziram sicer z dr. Zagožnom, ampak bi pa rada rekla, da je bilo včeraj kar nekaj razprav, ki po spremljanju dobesedno kažejo na to, saj v bistvu ne nasprotujejo gradnji tega centra, če pa jih sprejemaš analitično in ugotoviš, koliko pravzaprav vzpodbujanje nekega strahu in negotovosti, na nek način tudi zavestno napačnega uporabljanja informacij in spodbujanja ksenofobije je, mi je pa kar malce hudo, da moramo to poslušati od nekaterih svetnikov v mestnem svetu. Ampak kot rečeno, jaz verjamem, da bo tudi čas prinesel svoje in da bomo na koncu vsi lahko veseli in zadovoljni, ko bomo imeli ta lep objekt v Ljubljani.
