Vse več pozivov k oddaji podpisov za referendum o paralamentarni preiskavi

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije in KNSS-Neodvisnost so v skupni izjavi zapisali, da so pravice do učinkovitega pravnega varstva, do sodelovanja pri odločanju ter do izjave pomembni civilizacijski dosežki, ki varujejo posameznika pred samovoljo države in krepijo zaupanje v njene institucije.

"Vedno, ko se nad posameznikom izvršuje moč države, mora ta imeti možnost, da o zakonitosti takega ravnanja pravočasno in učinkovito odloči neodvisno sodišče. Opozarjamo, da predlagana ureditev neposredno ogroža tudi novinarsko avtonomijo in varstvo virov, s čimer se ustvarja nesprejemljiv pritisk na preiskovalno novinarstvo in odvrača vire od sodelovanja z mediji, posledično pa omejuje vpogled javnosti v delovanje države," so zapisali.

Vse, ki jim ni vseeno za ohranitev pravne države, spoštovanje demokratičnih postopkov in pravice ljudi do soodločanja, pozivajo, da podprejo prizadevanja za izvedbo referenduma ter s svojim podpisom zakonodajalcu jasno sporočijo, da se v Sloveniji pomembni zakoni, ki posegajo v ustavne pravice, pravno varnost in delovanje demokratičnih institucij, ne smejo spreminjati brez tehtne javne razprave, strokovne presoje in možnosti aktivne udeležbe ljudi.

Izpostavili so, da vprašanja socialne države, pravne varnosti in socialnega dialoga zaslužijo široko strokovno in javno razpravo, saj posegajo v temelje delovanja demokratične in pravne države. Kakršnokoli hitenje pri sprejemanju zakonodaje, brez upoštevanja strokovnjakov in interesov javnosti, pa ima lahko težko popravljive posledice.

Sindikati izhajajo iz prepričanja, da mora biti vsakršno izvrševanje moči, bodisi ekonomske bodisi politične, omejeno z ustreznimi varovalkami, ki varujejo dostojanstvo, človekove pravice in položaj posameznika.

Slovenija je po ustavi demokratična, socialna in pravna država, kjer morajo biti prebivalci in vsi deležniki vključeni v sprejemanje najpomembnejših odločitev, predvsem tistih, ki vplivajo na temeljne pravice posameznika. Zato morajo biti postopki neposredne demokracije dostopni in spoštovani, zlasti kadar gre za vprašanja, ki posegajo v razmerje med oblastjo, pravicami posameznika in delovanjem demokratičnih institucij, so zapisali.

V sindikalnih centralah opozarjajo, da demokracija pomeni tudi spoštovanje pravic posameznika, učinkovitih pravnih varovalk ter vključevanje ljudi v odločanje o vprašanjih, ki zadevajo skupno prihodnost.

Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem; posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Po mnenju pobudnikov referenduma novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko po noveli zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. DZ pa tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.

Protestna kolesarska skupščina je danes pred upravno enoto na Linhartovi v Ljubljani izvedla simbolično protestno akcijo v podporo referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Na problematiko so opozorili s skečem, v katerem premier Janez Janša na seji preiskovalne komisije DZ sodi mlademu Janezu Janši - preiskovalnemu novinarju Mladine.

Kot so izpostavili v sporočilu za javnost, so tako na nazoren in slikovit način prikazali namene zakonodajalcev in opozorili na totalitarnost novo sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi.

"Ta bo postavila poslanke in poslance nad ustavno sodišče, omogočala prekoračitve pooblastil, nepooblaščene zlorabe osebnih podatkov vseh prebivalk in prebivalcev, sistematično ustrahovanje kritičnih glasov in izvajanje novodobnih čarovniških procesov," je skupščina opozorila v sporočilu.

Po mnenju protestne kolesarske skupščine novi zakon postavlja "poslanske" komisije v vlogo inkvizicije, katerih žrtve ne bodo imele med samim procesom nikakršne pravne zaščite. Že zdaj pa je iz izjav predlagateljev povsem jasno, da je bil zakon sprejet po hitrem postopku ravno zato, da bodo lahko s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami usmerjeno napadali in uprizarjali "javne linče" vseh "motečih" oseb in organizacij; političnih nasprotnikov, sindikalistov, akademikov, aktivistov, nevladnikov in novinarjev, so dodali.

Ob tem so pozvali k množični oddaji podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Novinarji brez meja (RSF) so v izjavi na spletni strani zapisali, da podpirajo pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih navedbah slabi zaščito novinarjev. Ob tem so poslance DZ pozvali, naj zakon zadržijo, saj ga lahko politiki izrabijo za razkrivanje novinarskih virov.

"Predlog zakona politikom omogoča dostop do klicev novinarjev, sporočil in virov, preden o dostopu odloči sodišče. Ko je vir razkrit, ni poti nazaj. Podpiramo državljansko pobudo o referendumu in pozivamo slovenske poslance, naj zadržijo zakon, ki ogroža zaupnost novinarskih virov," je v objavi poudaril direktor praške izpostave RSF Pavol Szalai.

Dodali so, da Evropsko sodišče za človekove pravice venomer poudarja, da morajo biti zakonski predlogi, ki predvidevajo razkrivanje novinarskih virov, pred sprejetjem predmet neodvisnega pravnega pregleda. Brez pregleda je zakon namreč v nasprotju z 10. členom evropske konvencije o človekovih pravicah, ravno tako pa "vsem žvižgačem in virom pošilja grozeče opozorilo".

Zbiranje 40.000 podpisov se je začelo v sredo in bo potekalo do 14. julija. Pobudo za referendum je sprožila skupina državljanov s prvopodpisanimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti. Podpise so tako prispevali Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.