Višjo plačo zahtevajo tudi zaposleni v lokalni samoupravi

Na vlado so se s pozivom po ureditvi plač obrnili tudi v Sindikatu občin Slovenije, ki združuje zaposlene v lokalni samoupravi. Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij ter povišanje plač za štiri plačne razrede. Ob tem ne izključujejo možnosti stavke v vseh slovenskih občinah.

V pozivu, ki so ga naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba, so v sindikatu opozorili, da so zaposleni v lokalni samoupravi gonilo razvoja občin in države v celoti. Po njihovih navedbah vse investicije v občinah izvajajo zaposleni v občinah, ki pa so "v večini primerov za svoje delo plačani podpovprečno glede na preostali javni sektor".

Zato jih zanima, kako bo vlada ukrepala in zaščitila razvoj občin, saj je delo zaposlenih popolnoma podcenjeno, na javne razpise za zaposlitev pa sploh ni več prijav. "Občine zelo težko pridobimo nove kakovostne kadre, saj je okolje postalo nekonkurenčno in neprivlačno," so opozorili. Kot so dodali, si zaslužijo plačo, ki bo njim in njihovim družinskim članom omogočala dostojno življenje.

Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma pristopi k odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plač v javnem sektorju. Zahtevajo dvig plač vsem, vključno z občinskimi funkcionarji, torej župani in podžupani, za vsaj štiri plačne razrede. Poleg tega zahtevajo, da se za leto 2023 izplača regres za letni dopust vsem v javnem sektorju v višini 1500 evrov.

"Če vlada ne bo prisluhnila našim zahtevam, ne izključujemo niti možnosti organizirane stavke po vseh slovenskih občinah," so še zapisali v pozivu.

Sindikat delavcev v pravosodju zahteva 300 evrov bruto dodatka

Tudi sindikat delavcev v pravosodju od delodajalcev zahteva, da poenotijo delovna mesta s plačilnimi razredi, ter da poenotijo pravilnike, da imajo vsi zaposleni enak oziroma podoben prihod in odhod v službo. Od vlade pa zahteva, da zaposleni od četrte do osme tarifne stopnje izobrazbe, od 1. januarja 2023, prejmejo izplačilo 300 evrov bruto dodatka do uveljavitve novega plačnega sistema.

Predsednik Sindikat delavcev v pravosodju (SDP) Tomaž Virnik je uvodoma pojasnil, da sindikat zastopa vse zaposlene v sodstvu. 

Povedal je, da je vlada, tako sedanja kot prejšnja, posegla v plačni sistem posamezno, kar pomeni rušenje. Prepričan je, da na ministrstvu za javno upravo ni novih izkušenj in ljudi, ki bodo čez noč vse to uredili, ampak misli, da gre za zavlačevanje, da bodo ljudje lažje počakali na nov plačni sistem. Gre za zlorabo pridnih ljudi, ki še ostajajo v javnem sistemu, je prepričan.

Znotraj sodišč imajo zaposleni za enako delo različno stopnjo izobrazbe in s tem različna plačila, je pojasnil Virnik in dodal, da je v sodstvu 40 odstotkov več zaposlenih s peto stopnjo izobrazbe kot drugje v javni upravi, kar pomeni, da je vsaj 70 odstotkov zaposlenih v sodstvu na minimalni plači.

Strojepiska v sodstvu opravlja dela, ki so drugod določena v sedmo stopnjo izobrazbe, sama pa je uvrščena na peto stopnjo izobrazbe, je podal primer. Njena začetna plača je 22. plačni razred, kot pri pomočnici vzgojiteljic, kar je 782 evrov. Po 23-letih dela pa ima 1100 evrov plače, je ponazoril, zato zaposleni hodijo stran.

Silvana Piano, strokovna sodelavka na sodišču, je povedala, da moraš za opravljanje dela na sodišču imeti to delo res rad, saj so razmere na sodiščih nevzdržne. Plače na sodišču so po njenem mnenju neprimerljivo slabše kot na ministrstvih, kamor bežijo njihovi strokovni sodelavci. Slednjih zelo primanjkuje, je povedala. Razpisana imajo štiri delovna mesta, ki ostajajo nezapolnjena že dalj časa. Razlog so tudi plače. Njena plačilna lista kaže, da njena plača znaša za februar 2022, pred zvišanji, je prejela 1151 evrov, po zvišanjih pa je decembra 2022 prejela 1235 evrov. 

Višji svetovalec brez pravosodnega izpita začne na ministrstvu v enakem plačilnem razredu, 36. plačilnem razredu, tako kot strokovni sodelavec na sodišču s pravosodnim izpitom, je podala primer. 

Branko Gverič, pravosodni policist, pa je povedal, da so tudi pri njih težave začetne plače, saj osebe za manjšo odgovornost in podobno plačo raje delajo v trgovini. Lani so imeli razpis za osem delovnih mest, prijavil se ni nihče, razen enega, ki ni bil primeren. Povprečna starost pravosodnih policistov je okoli 50 let, je povedal, medtem ko so zaporniki stari okoli 20 let. Če se plače ne bodo poenotile, bomo v težavah, saj ne bo nihče želel priti delat k nam, je pojasnil.

Boban Stegič, samostojni sodniški pomočnik, je izpostavil sistem notranje ureditve. Na 44 okrajnih sodiščih je za delo samostojnega sodniškega pomočnika razlika v plači pet plačilnih razredov za enako opravljeno delo. Sodniški pomočniki so podpora sodnikom in strokovnih sodelavcev na sodiščih, a tudi njih primanjkuje, saj imajo mizerno plačo, odgovornost pa veliko.

Virnik je ob koncu pojasnil, da je težava tudi pri delodajalcih ne le vladi, zato od delodajalcev zahtevajo, da poenotijo delovna mesta s plačilnimi razredi, pa tudi pravilnike, da imajo vsi zaposleni enak oziroma podoben prihod in odhod v službo. Od vlade pa zahtevajo, da zaposleni od četrte do osme tarifne stopnje (izobrazbe), od 1. januarja 2023 prejmejo izplačilo 300 evrov bruto dodatka, pol manj kot so ga namenili sodnikom, do uveljavitve novega plačnega sistema. 

Zaradi omejitev pri stavki v sodstvu so se odločili, da bodo, če vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev, pozvali tako zaposlene kot članstvo, da preneha opravljati nadurno delo, prekine izgorelost z bolniškim staležem, ter da iz maksimalnega dela preide k minimalnemu delu, toliko kot so tudi plačani, za ustavitev pravne države, dokler ne bo poskrbljeno za zaposlene v sodstvu.