Sindikat in mariborski dekani zavrnili podpis izjav, ki jih je naložil svet univerze

Dekani treh mariborskih fakultet in visokošolski sindikat Slovenije ne pristajajo na podpis izjave o izpolnjevanju obveznosti ne glede na višino plačila, rektorju mariborske univerze Danijelu Rebolju pa so v pismu sporočili, da je podpisovanje takšnih izjav v nasprotju z zakonodajo.

Senat univerze je namreč v torek sklenil, da morajo zaposleni na sedmih članicah Univerze v Mariboru, ki ne izkazujejo pozitivnega finančnega stanja, podpisati izjave, da bodo ne glede na višino plačila izvedli vse delovne obveznosti v študijskih programih, ki jih članica namerava razpisati, in sicer v okviru finančnih sredstev v študijskem letu 2013/14. V nasprotnem jim grozi, da univerza ne bo razpisala študijskih programov na drugi stopnji.

Gre za Fakulteto za energetiko, Filozofsko fakulteto, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteto za naravoslovje in matematiko, Fakulteto za organizacijske vede, Fakulteto za strojništvo in Pedagoško fakulteto. Rok, ki so ga za podpis izjav dobili zaposleni, se je iztekel danes.

Omenjeno pismo pa so podpisali predsednica Visokošolskega sindikata Slovenije Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič, dekan Pedagoške fakultete Samo Fošnarič, dekan Fakultete za energetiko Bojan Štumberger ter dekanja Fakultete za naravoslovje in matematiko Nataša Vaupotič.

V pismu poudarjajo, da se sicer zavedajo, da je finančno stanje mariborske univerze posledica znižanja sredstev, ki jih proračun Slovenije namenja za delovanje javnega visokega šolstva in tudi podpirajo prizadevanja univerze za ureditev stabilnega financiranja. A obstoječe stanje je po njihovi oceni tudi posledica notranje delitve sredstev na univerzi, zato ne sprejemajo "necelostne obravnave problema". Menijo namreč, da morata država in univerza kot celota zagotoviti izvajanje akreditiranih programov.

Zato rektorja Rebolja "kot varuha zakonitosti in moralno avtoriteto" pozivajo, da zaradi zagotavljanja javnega interesa in razvojne vizije univerze razpiše vse študijske programe, kot so predlagani v pripravljenem razpisu za vpis. Ob tem izpostavljajo, da so pripravljeni iskati sporazumne rešitve nastale situacije, ki bodo v korist študentov in zaposlenih ter bodo omogočale trajno stabilizacijo univerze.

Sklepa senata pa podpisniki ne sprejemajo iz pravnih in etičnih razlogov. Kot so zapisali, je podpisovanje takšnih izjav v nasprotju z zakonodajo, kjer plačila urejajo zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe. Prav tako tovrstni pritiski na zaposlene "v osnovi niso dopustni, ne v gospodarstvu, ne v negospodarstvu, ne v zasebnem in ne v javnem sektorju, ne v lokalnem podjetju in ne na javni univerzi", saj so s tem posamezniku kršene osnovne človekove pravice.

"Ko v pojasnilu akademski skupnosti zaposlene pozivate, da takšen ukrep pomeni zagotavljanje delovnih mest za osnovno plačo, ne poveste tudi, da je to selektiven ukrep, ki prizadene zaposlene le na nekaterih članicah univerze," so še zapisali.