Sindikat opozarja: Sodstvo in zaporski sistem sta na skrajni meji zmogljivosti

Eden od poglavitnih vzvodov za zagotovitev delovanja pravne države je učinkovito delovanje pravosodnega sistema, katerega osrednji podporni steber je oziroma bi moralo biti slovensko sodstvo. Da je to v zadnjem obdobju v izjemno nezavidljivem položaju, je Sindikat delavcev v pravosodju (SDP) začel opozarjati že pred časom, zdaj pa je to dejstvo žal dobilo tudi eksaktno podobo, je sporočil predsednik SDP Tomaž Virnik. 

Pred kratkim so zaposleni na ljubljanskih sodiščih prejeli dopis predsednice Okrožnega sodišča v Krškem, ki povzema njihove že nič kolikokrat preslišane pritožbe, da so javni uslužbenci na sodiščih bistveno nižje plačani od zaposlenih na primerljivih delovnih mestih drugje v državni upravi. "Kot izhaja iz navedenih podatkov, večinski delež javnih uslužbencev na slovenskih sodiščih (50,23 odstotka) prejema zgolj minimalno plačo. Po podatkih Sindikata je namreč približno 60 odstotkov zaposlenih na delovnih mestih z zahtevano V. stopnjo izobrazbe, kar je do 40 odstotkov več v primerjavi s Finančno upravo Republike Slovenije ali upravnimi enotami in to kljub temu, da v zahtevnosti delovnih mest ni razlik. Zato je povsem naravno in razumljivo, da zaposleni s sodišč in zaporov dnevno odhajajo in se zaposlujejo na bolje plačanih delovnih mestih, ki jim omogočajo dostojnejše preživetje. Tudi avtorica zgoraj navedenega dopisa opozarja, da je ustrezne kadre vedno težje pridobiti, saj se preprosto ne prijavljajo na razpise za delo na sodišču, tako da jih je potrebno večkrat ponavljati."

Sodišča se tako že dejansko srečujejo z nezainteresiranostjo kadrov za sklenitev delovnega razmerja, saj kandidati za zaposlitev izpostavljajo prenizko plačo, ki je za večino delovnih mest pod pragom minimalne plače, za kar pa niso pripravljeni prevzeti predvidenega obsega del in nalog ter odgovornosti, ki jo prinaša delo v pravosodju. Poleg tega se na vseh sodiščih srečujejo s fluktuacijo in primanjkljajem sodnega osebja, kar že povzroča zastoje v sojenju, in če ne bo premikov na tem področju, bodo nastale resne motnje, opozarjajo v sindikatu.

Pridružujejo se sklepu, da je treba za ureditev in normalizacijo kadrovskih razmer v pravosodju prizadevanja usmeriti ne samo v dvig minimalne plače, ampak tudi v prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu. Kot še pravijo v sindikatu, je v luči kadrovske stiske težko razumeti ravnanja posameznih sodišč, ki zaposlenim, ki so jih razmere prisilile v odhod in iskanje boljše zaposlitve, ne izdajajo priporočil ali soglasij za premestitve, namesto ustvarjanja privlačnejšega delovnega okolja pa v nekaterih primerih celo zaostrujejo interne akte o evidentiranju prisotnosti, normativih za delo ipd. Posamezna (zlasti višje stopenjska) sodišča so pri tem k sreči svetle izjeme. 

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je tako pred kratkim sprejelo Pravilnik o delovnem času, ki sledi sodobnim smernicam in uvaja bistveno višjo mero fleksibilnosti, kot to velja za večino drugih sodišč po državi. V sindikatu zato upajo, da bo Vrhovno sodišče sledilo njihovemu predlogu in tudi ostala sodišča spodbudilo k sprejetju primerljivih rešitev.

Kronično primanjkuje pravosodnih policistov 

Ob tem v sindikatu ponovno opozarjajo tudi na problematiko slovenskega zaporskega sistema, kjer se odvija podoben scenarij, o čemer smo že poročali. 

Pomanjkanje kadra, zlasti pravosodnih policistov, je po besedah Virnika že kronično, zato so ti vseskozi primorani opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer je delovno mesto novo zaposlenega pravosodnega policista – kandidata uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače. "Njihov položaj je zato nujno potrebno prevrednotiti upoštevaje razmere, v katerih vsakodnevno opravljajo svoje delo, enako velja tudi za pedagoške, vzgojne, zdravstvene in vse druge delavce, ki delajo neposredno z zaporniki, pa so kljub temu bistveno slabše plačani kot njihovi kolegi, zaposleni drugje v javnem sektorju, četudi ti opravljajo svoje delo v veliko ugodnejših pogojih." 

Prav s tem namenom je bila na podlagi stavkovnega sporazuma med sindikatom in vlado 27. novembra 2019 imenovana delovna skupina, ki je po dveh letih dela pripravila Analizo strukture obstoječih delovnih mest, predvsem plačne skupine C2, ki so potrebna za delovanje sodstva in na njeni podlagi Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstva. "Dokumenta sta jasno razkrila plačni zaostanek sodnih uslužbencev in jim prinesla kanček upanja, da se bodo ta nesorazmerja v doglednem času vsaj delno odpravila. Bela knjiga namreč vsebuje vrsto predlogov, tako dolgoročnih, ki nakazujejo zaželeno smer prihodnje normativne ureditve, kot tudi kratkoročnih, ki nakazujejo poti za ustreznejšo kadrovsko politiko znotraj obstoječe pravne ureditve."

Veljavnost Bele knjige je pogojena zgolj s seznanitvijo vlade, ki pa se z njo doslej ne v sedanji in ne v prejšnji sestavi ni uspela seznaniti, so razočarani v sindikatu. Obravnava je bila po devetih mesecih od predložitve zdaj končno uvrščena na dnevni red 17. redne seje Vlade. "Zgolj upamo lahko, da ne bo nadaljnjih zastojev in da bodo sodišča nemudoma pristopila k udejanjanju predlogov, predstavljenih v Beli knjigi. Kar koli drugega bi pomenilo popolno ignoranco nakopičenih težav in nenazadnje tudi vloženega truda delovne skupine pri iskanju ustreznih rešitev, da bodo delovna mesta na sodiščih tudi s plačnega vidika privlačnejša in da se bo končno presekal vsaj negativni trend na kadrovskem področju."

V sindikatu še pravijo, da so užaloščeni, ker so primorani javnosti predstaviti nezavidljivo stanje ter čedalje slabše pogoje za zaposlene v slovenskem sodstvu in zaporniškem sistemu, saj so tudi sami del tega in ju zato ne želijo omadeževati. "Smo pa ravno tisti zaposleni, ki kljub predhodno predstavljenemu še vztrajamo, tisti, ki iz dneva v dan na svojih delovnih mestih nosimo večje breme, tako država kot tudi večina delodajalcev pa se brezbrižno izgovarjajo z vedno istimi izgovori, kažejo s prstom drug na drugega, končno odgovornost za obstoječe alarmantno stanje pa bi najraje pripisali Sindikatu."