'Voznik ne sme biti zadnji člen, na katerega se preloži vsa krivda'

Po današnjih nesrečah, kjer je bila zaradi ponavljajočih se nesreč primorska avtocesta večkrat zaprta, nastajali pa so večkilometrski zastoji, v sindikatu opozarjajo, da to ni več osamljen incident, "temveč novo opozorilo, da se varnost v cestnem prometu nevarno umika ekonomskim interesom, časovnim pritiskom in vse nižjim poklicnim standardom".

Predvsem ob tem opozarjajo na nesreče avtobusov, kjer nemalokrat brez podrobnejših informacij okrivimo voznika.

Kot pravijo, je treba pogledati širšo sliko. Koliko ur je voznik delal, ali je bil spočit, pod kakšnimi pritiski je vozil, kako je bil usposobljen in ali je sploh razumel pravila, navodila ter postopke, ki bi jih moral spoštovati.

"Zavzemamo se samo za tisto, kar bi moralo biti že samoumevno, in sicer, da za volanom avtobusa ali več desettonskega tovornjaka sedi strokovno usposobljen, zdrav, spočit in dostojno plačan voznik, ki razume jezik okolja, v katerem dela, ter ni prisiljen izbirati med voznim redom, dostavnim rokom in varnostjo ljudi," sporočajo.

Ob tem opozarjajo, da so današnje nesreče praktično "alarm, ki ga odgovorni za varnost v cestnem prometu ne smejo več preslišati".

Spomnili so na letošnje nesreče, ko je maja mestni avtobus v Ljubljani trčil v 17-letno peško, ki je pravilno prečkala prehod za pešce, pa tudi ko je julija avtobus redne linije med Tolminom in Kobaridom zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča. Junija se je v Cerknem zgodila še nesreča avtobusa z otroki, pri kateri je zaradi nenadnega zaviranja več otrok udarilo v sedeže, eden pa si je poškodoval glavo.

"Ko voznik avtobusa zapre vrata in začne vožnjo, mu zaupamo najdragocenejše, kar imamo – svoje otroke, starše, stare starše in druge najbližje. Njegova usposobljenost, zbranost, zdravje in spočitost zato ne smejo biti podrejeni poslovnemu interesu prevoznika, pomanjkanju kadra ali zahtevi, da mora v vedno krajšem času opraviti vedno več kilometrov," so kritični v sindikatu.

Med avgustom 2025 in majem 2026 se je število tujih voznikov avtobusov povečalo z 931 na 1030, trdijo, število slovenskih voznikov pa se je zmanjšalo. Število voznikov s Filipinov se je v samo devetih mesecih povečalo z 79 na 148 oziroma za več kot 87 odstotkov. Filipinci so tako že tretja največja skupina tujih voznikov avtobusov, za državljani Bosne in Hercegovine ter Srbije, dodajajo.

Enako velja za voznike tovornjakov oziroma so tam razmere še izrazitejše, kjer je vse več tujih voznikov. Hkrati pa opozarjajo, da se tudi poklic stara. "Samo 9,1 odstotka voznikov težkih tovornjakov je bilo mlajših od 30 let, kar 54,5 odstotka pa jih je bilo starih najmanj 45 let."

Starejši vozniki pod vedno večjimi obremenitvami vzdržujejo sistem, mladi se mu zaradi slabih pogojev izogibajo, vrzel pa nato zapolnjujejo delavci iz vse bolj oddaljenih držav, še pravijo.

Ob tem zagotavljajo, da to ne pomeni napada na tuje delavce, saj "državljanstvo samo po sebi ne pove ničesar o tem, ali je nekdo dober in varen voznik". Opozarjajo predvsem na to, da so tuji vozniki žrtve poslovnega modela, ki temelji na njihovi večji ekonomski in socialni odvisnosti.

Problematično je tudi poznavanje slovenskega jezika, ker, kot pravijo, nekateri tuji vozniki vedo le vljudno pozdraviti v slovenščini. "Če voznik ne razume niti osnovne komunikacije v jeziku okolja, v katerem opravlja tako odgovorno delo, se moramo upravičeno vprašati, kako je razumel prometna pravila, strokovno usposabljanje, navodila delodajalca, oceno tveganja in postopke ukrepanja ob nesreči."

V sindikatu se sprašujejo, kdo je preveril, ali vsebino usposabljanja in preizkusa tuji delavec dejansko razume in kako je voznik, ki ne razume jezika, razumel navodila za ravnanje ob požaru, nesreči, okvari vozila ali zdravstvenem zapletu potnika? Kako bo voznik avtobusa vodil evakuacijo, pomiril otroka, pomagal starejšemu ali invalidnemu potniku ter reševalcem natančno opisal, kaj se je zgodilo? Kako bo voznik tovornjaka razumel navodila na nakladališču, zahteve glede pritrjevanja tovora in opozorila o nevarnostih?

"To niso vprašanja nestrpnosti, ampak vprašanja življenja in smrti. Pri poklicu, pri katerem lahko ena napačna odločitev ogrozi več deset ljudi, mora biti funkcionalno znanje jezika del dejanske varnostne usposobljenosti. Enaki standardi morajo veljati za vse, ne glede na državljanstvo," ponavljajo.

Prenizke plače, nevzdržni urniki, deljene izmene, dolge odsotnosti od doma, neplačano čakanje, nerealni vozni in dostavni roki, zdravstvene posledice ter razvrednotenje njihovega dela. To so le nekateri izmed razlogov, ki so domače voznike odgnali iz poklica, pravijo v sindikatu.

Zato pozivajo Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, da nemudoma prevzame koordinacijo vseh pristojnih organov ter pripravi celovit načrt ukrepov za zaustavitev padanja poklicnih in varnostnih standardov med vozniki avtobusov in težkih tovornjakov.

Tudi Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo pozivajo k usmerjeni in poostreni akciji nadzora v avtobusnem in tovornem prometu. Zahtevajo dejanske terenske nadzore, tudi pri prevoznikih in koncesionarjih, ne samo pregledovanja dokumentov ob cesti. Ob tem naj preverijo še dejanski delovni čas, odmore, deljene izmene, neplačano čakanje, zdravstvene preglede, ocene tveganja ter usposabljanje voznikov za varno in zdravo delo ter seveda, ali tuji vozniki razumejo vsebino usposabljanja.

Odgovornost pa mora biti tudi na prevoznikih, koncesionarjih, naročnikih prevozov in celotni logistični verigi. "Voznik ne sme biti zadnji člen, na katerega se po nesreči preloži vsa krivda, medtem ko tisti, ki določajo njegove urnike, vozne rede, dostavne roke in pogoje dela, ostanejo nedotaknjeni."

V sindikatu se zavzemajo in se še bodo, kot so sporočili, da vsak voznik pride na delo spočit in zdrav, da je strokovno in praktično usposobljen, da razume jezik okolja, v katerem dela, da ima realen vozni čas in zagotovljen počitek ter da se po končani vožnji varno vrne k svoji družini.

In kot pravijo, to niso pretirane sindikalne zahteve, temveč "najnižji možni standard odgovorne družbe". "Voznik namreč ni rezervni del, ki ga ob iztrošenosti zamenjamo z novim, cenejšim in bolj odvisnim delavcem. Voznik je človek, od katerega so vsak dan odvisna življenja naših najdražjih. Ko pade standard njegovega poklica, ne pade samo kakovost prevoza. Pade varnost vseh nas."