Stavka osebnih asistentov: 'Naše zahteve so minimum, stanje je neznosno'

Stavkovne zahteve sindikata so še zagotovitev varovanja pravic in položaja osebnih asistentk in asistentov v primeru nadzora nad posameznimi izvajalci osebne asistence, če so ti prepoznani kot domnevnimi kršitelji, takojšnje prenehanje pritiskov ministrstva za delo glede uporabe aplikacije "osebna asistenca" in iskanje primernejše rešitve za evidentiranja ur ter plačilo stavke.

Številni delodajalci namreč znižujejo delavske pravice, kot sta dopust in dodatki, opozarja sindikat. Pravilnik o osebni asistenci, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je namreč po mnenju sindikata dereguliral delavske pravice, aktualna vlada pa s takšno prakso nadaljuje. Cena ure storitve, ki jo za izvajanje osebne asistence nameni ministrstvo, je 15 evrov. Da bi lahko zagotavljali obseg in kakovost storitev ter pravice asistentov na ravni pred inflacijo in draginjo, bi morala biti cena ure storitve po oceni sindikata vsaj 16,64 evra.

Stavka poteka od polnoči do 22. ure, ob 11. uri pa so se upravičenci do osebne asistence in zaposleni v tej dejavnosti zbrali na protestnem shodu pred ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ljubljani. Večje število zbranih je s transparenti in vzkliki pristojnim, predvsem pa ministru za delo Luki Mescu, sporočalo, da imajo dovolj in da so trenutne razmere nevzdržne.

"Naše stavkovne zahteve so minimum, stanje je neznosno in se bo samo še slabšalo," je v nagovoru zbranim opozoril zastopnik sindikata osebnih asistentov Nenad H. Vitorović. Edina normalna rešitev bi bila po prepričanju sindikata prestavitev dejavnosti osebne asistence v javni sektor, ustanovitev javnega zavoda in konec "divjega zahoda", kot je trenutne razmere označil Vitorović.

Današnja stavka ni toliko uperjena proti zaposlovalcem, ampak predvsem proti pristojnim, torej ministrstvoma za delo in finance, je pojasnil predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS) Mirsad Begić. "Današnja stavka je stavka osebnih asistentk in asistentov, saj so kot neposredni izvajalci in osrednji človeški motor naše dejavnosti pozabljeni, odrinjeni, neupoštevani," je poudaril.

Osebni asistentki Laura in Sabina sta na shodu izpostavili, da gre za fizično in naporno delo, za katerega si zaslužijo biti pošteno plačani. Obenem sta pozvali k pravičnejšim delovnim razmeram.

Da morajo biti osebni asistenti za svoje delo pravično plačani, je prepričan tudi uporabnik storitev osebne asistence Aleksander. Ministrstvo za delo s tem, ko zmanjšuje pravice osebnih asistentov, zmanjšuje tudi pravice upravičencev do osebne asistence, je bil jasen.

Podporo stavki in zaposlenim v dejavnosti osebne asistence so na shodu izrazili tudi predstavniki sindikatov Glosa, Tuš in Zasuk ter predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

Zbrani so z vzkliki pozivali ministra Mesca, da jim pojasni, kdaj jim bodo omogočili zadostno financiranje. Kot je dejal Vitorović, so jim sporočili, da ministra v času shoda ni bilo na ministrstvu, saj je bil v prostorih vlade na Gregorčičevi.

Na ministrstvu za delo so sicer napovedali, da nameravajo finančno podhranjenost zavodov nasloviti po pripravi novele Zakona o osebni asistenci. Sindikatu pa so izrazili podporo glede sklenitve kolektivne pogodbe na področju osebne asistence.

Mesec: Stavko razumem in jo podpiram

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po seji vlade spregovoril tudi o stavki, za katero je dejal, da jo "razume in na nek način tudi podpira". Dejal je tudi, da se je s sindikatom že sestal in se pogovoril o njihovih stavkovnih zahtevah. Glede večine točk so se strinjali: popraviti je treba standarde in normative, pomagali jim bodo skleniti tudi kolektivno pogodbo.

"To je težko delo, tako psihično kot tudi fizično. Ti ljudje so za svoje delo tudi zelo slabo plačan. Ujeti so na minimalnih plačah," je poudaril.

Sistem osebne asistence prenavljajo, treba pa bo nasloviti tudi položaj osebnih asistentov znotraj sistema. "Da so danes na to opozorili tudi javno, je dobrodošel prispevek k razpravi o tem, kako bomo sistem asistence uredili in postavili boljše, kot je bil doslej," je še povedal.

Ustavnemu sodišču predlog za presojo ustavnosti ureditve osebne asistence

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je sicer 17. maja letos na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o osebni asistenci. Za vložitev zahteve se je odločil zato, ker pristojno ministrstvo ni upoštevalo priporočila, naj diskriminacijo odpravi, zakon pa še naprej povzroča očitno diskriminatorne učinke, so pri zagovorniku zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Lobnik je v začetku leta 2021 ocenil, da je zakon o osebni asistenci, sprejet leta 2018, diskriminatoren. Oceno je opravil na podlagi prijave osebe, ki ji je bila samo zaradi njene starosti zavrnjena pravica do pridobitve osebne asistence. Zakonski pogoj za upravičenost do osebne asistence je med drugim tudi, da morajo biti osebe z invalidnostmi, ki to storitev želijo, ob zaprosilu zanjo stare med 18 in 65 let. Predlagateljica ocene diskriminatornosti pa je za osebno asistenco zaprosila nekaj mesecev po dopolnjeni starosti 65 let.

Kot so navedli, zagovornik v postopku ocene ni našel nobenega tehtnega razloga za to, da se pravica do osebne asistence določeni starostni skupini ljudi z invalidnostmi odreče samo na podlagi starosti. Ugotovil je tudi, da za starejše od 65 let ni storitev, ki bi bile primerljive osebni asistenci. Čeprav lahko te osebe z invalidnostmi koristijo institut družinskega pomočnika ali pomoč družini na domu, so te oblike pomoči v primerjavi z osebno asistenco slabše dosegljive, manj obsežne in dražje za uporabnika.

Ob pripravi ocene, da je ureditev iz zakona o osebni asistenci diskriminatorna na podlagi starosti, je zagovornik ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj zaznano diskriminatorno obravnavo odpravi že s spremembo zakona, ki jo je ministrstvo pripravljalo ravno v času zagovornikove ocene. Ministrstvo priporočila ni upoštevalo in je tudi v prenovljenem zakonu, uveljavljenem novembra 2021, ureditev ostala enaka.

Februarja letos je nato prejel nov predlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti zakona, v katerem je predlagateljica navedla primer dveh enako hudo bolnih oseb, ki potrebujeta primerljive asistenčne storitve, a sta samo zaradi starostne razlike med njima deležna različnih oblik pomoči. Bolniku, ki je mlajši od 65 let, pripada 24-urna osebna asistenca, starejšemu od 65 let pa samo dodatek za pomoč in postrežbo.

Zagovornik je v zahtevi za oceno ustavnosti ustavnemu sodišču predlagal, naj v primeru, ko bi ocenilo, da je zakon neskladen z ustavo, DZ naloži spremembo zakona, predlagal pa je tudi, da do odprave neskladja starostne omejitve ne veljajo.