Kot je povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Kristjan Mlekuš, je danes pred njimi sklepni del njihove kampanje pod geslom Za delavske pravice, saj bodo v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih v DZ, ki uvaja strožje pogoje za izrek opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja vsem zaposlenim v Republiki Sloveniji. V dobrih treh tednih, od 13. oktobra do 5. novemba, so uspeli zbrati 7323 overjenih podpisov.
Ta zakon, čeprav je kratek, po njegovih besedah prinaša zelo pomembne rešitve – opozorilo pred odpovedjo se po novem lahko izda samo pod pogojem, da so izpolnjeni razlogi za redno odpoved, ki morajo biti ustrezno utemeljeni. Druga rešitev je, da imajo zaposleni zoper ta opozorila ustrezno pravno varstvo pred neodvisnim sodiščem, "kar danes žal ni mogoče". Tretji predlog je, da delodajalec brez sodišča, če se delavec tega posluži, ne more nadaljevati postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Hkrati pa, če obstajajo pogoji za izredno odpoved, ki so bistveno strožji, delodajalcu dopuščajo to možnost.
V prehodnih določbah predlagajo dve rešitvi – vsem opozorilom pred odpovedjo, ki so bila izrečena pred uveljavitvijo zakona, če bo le-ta sprejet, preneha njihova pravna veljavnost. Hkrati pa delodajalcu puščajo možnost prehodnega obdobja treh mesecev, da v kolikor ocenjuje, da so bile kršitve vseeno tako velike, jih lahko pod novimi pogoji ponovno izreče.
Ob tem se je Mlekuš zahvalil vsem sindikatom, tako iz javnega kot zasebnega sektorja. "Posebna zahvala gre Inštitutu 8. marec in nevladnim organizacijam, s katerimi smo združili moči in celi Sloveniji pokazali, da ko gre za zaščito šibkejšega, znamo stopiti skupaj." Zahvalil se je tudi veteranom in veterankam vojne za Slovenije, predvsem društvu Sever, ki je pomagalo zbirati podpise.
Mojca Lukan z Inštituta 8. marec je povedala, da ta zakon podpirajo zato, ker v splošnem ureja in izboljšuje pravice delavcev. S tem, ko uvaja zahtevo po uvedbi pisnega opomina pred odpovedjo, ki ima svoje kriterije, izboljšuje in varuje vse zaposlene v Sloveniji. "To ni zakon, ki zadeva samo policiste, to zadeva tudi delavke v trgovinah, v javni upravi, učitelje in učiteljice ... se pravi zelo veliko ljudi. Zakon smo podprli tudi zato, ker se vedno postavimo na stran vsebine, ki zmanjšuje neenakosti in dela naš sistem manj krivičen. Opomini zdaj delujejo na način, da utišajo kritične glasove in tudi proti temu se v inštitutu borimo." Kot primer je navedla delavko iz Lidla, ki je – ker so ustanovili sindikat – dobila opomin in na koncu tudi odpoved zaradi stvari, kot je na primer, da so na polici našli eno gnilo jabolko.
Mlekuš je za konec še dejal, da so oni svojo nalogo opravili. "Ta zakon gre zdaj v parlamentarno proceduro, na mize poslank in poslancev. Seveda glasujejo po svoji vesti, iz čisto človeške plati pa težko verjamem, da bi kdo glasoval proti zakonu, ki ščiti šibkejše. Kakšna bo njegova usoda ne vemo, si pa v sindikatu nikoli ne bomo mogli očitati, da vsaj poskusili nismo. Zadeva je zdaj na plečih poslank in poslancev!"
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.