'Postavili so nam ultimat. Težko potem rečeš, da je vlada prekinila pogajanja'

Po politično burnem mesecu, ki so ga zaznamovali odhodi več ministrov, napetosti v koaliciji in premierjeva napoved o krčenju ministrske ekipe, bodo danes za skupno mizo sedla vodstva koalicijskih strank. Pred tem pa so jih pričakali predstavniki sindikatov, ki so znova predstavili svoje zahteve, saj so, kot opozarjajo, pogajanja zastala. 

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je uvodoma vladi sporočil, da je dovolj zavlačevanja. Spomnil je, da je vlada pred letom dni podpisala dogovor s sindikati, v katerem se je zavezala, da bo do konca junija 2023 zaključila pogajanja  o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. A kot je opozoril, so danes znova priča temu, da so pogajanja v mrtvem teku. Zavrnil je navedbe ministrstva za javno upravo, da se sindikati naj ne bi želeli pogajati. Pričakujejo nemudoma nadaljevanje in sporočajo, da za december načrtujejo zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. 

Zavrnil je, da so sindikati tisti, ki se ne želijo pogajati. Po njegovih besedah si sindikati želijo, da bi se ta nemudoma nadaljevala. Res pa je, da zahtevajo umik člena v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, "s katerim je vlada enostransko preprečila pogajanja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letu 2024", je pojasnil.

Ne glede na to, ali bo prišlo do sprememb v sestavi vlade, pričakujejo, da bo vladi oz. njenim pogajalcem podeljen poln mandat za nadaljevanje pogajanj in sklenitev sporazuma ter da bodo upoštevane zahteve sindikatov.

V izjavi za javnost so med svojimi zahtevami navedli, da se vrednost plačnih razredov z marcem prihodnje leto uskladi z višino inflacije v letu 2023, da se odpravi plačna nesorazmerja na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju poviša za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 ter da se nov plačni sistem, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, v celoti implementira najpozneje do 30. junija 2025.

Skupaj s pričakovanji o takojšnjem nadaljevanju pogajanj pa po Počivavškovih besedah tudi sporočajo, da v sindikatih že poteka odločanje o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti, ki bi potekale v decembru.

Vladna stran: Sindikati so nam postavili ultimat

Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. 

Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je v odzivu poudaril, da je vlada takoj po poplavah sindikatom sporočila, da do leta 2024 ne bo prišlo do zvišanja plač, ker za to ni dovolj javnofinančnih zmožnosti. Zahteve sindikatov je označil za ultimat. "In ko postaviš ultimat, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja."

"Prenova plačnega sistema javnega sektorja, ki je v interesu tako sindikatov kot tudi vlade, je sestavljena iz dveh sklopov. Ena je prenova samega sistema, drugi sklop pa se nanaša na pogajanja o odpravi nesorazmerji oz. zvišanju plač v javnem sektorju. Tudi tukaj je vlada zvišala plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z zmožnostmi," je pojasnjeval Pogačar.

Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.

Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.

Na upravnih enotah se 15. novembra obeta stavka

Na upravnih enotah pa se sredi novembra obeta stavka. Kot je danes sporočil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, so po letu dni "mrtvega teka" dogovarjanj za izboljšanje položaja zaposlenih na upravnih enotah prišli do točke, ko so vladi oz. ministrstvu za javno upravo za 15. november napovedali stavko.

Na novinarski konferenci, ki jo je pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja zjutraj pripravila pred vladnim poslopjem, je Verk pojasnil, da bodo stavkali na večjem številu upravnih enot, med njimi tudi obeh največjih in najbolj obremenjenih, ljubljanski in mariborski.

Na vladni strani imajo po njegovih besedah še teden dni časa, da se z njimi sestanejo in poiščejo rešitev, da stavka morda ne bo potrebna.

"A neko jasno, odmerjeno opozorilo vladi mora biti," je prepričan. Pri tem je Verk spomnil, da že več let opozarjajo na veliko obremenjenost zaposlenih na upravnih enotah, zlasti na oddelku za tujce, kjer se je število zadev enormno povečalo. Temu ustrezno mora po njegovih besedah država poskrbeti za zadostno število zaposlenih, ki se ukvarjajo s temi zadevami. Da bi pridobili nove zaposlene, pa je tem treba zagotoviti primerno plačilo. Za minimalno plačo se namreč po Verkovih besedah nihče ne bo želel zaposliti, če lahko "v sosednji trgovini zasluži 500 evrov neto več".

Verk je sicer danes opozoril, da skoraj vsi uslužbenci javne uprave države in lokalnih skupnosti, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva srednješolska izobrazba, prejemajo minimalno plačo. V službe državnih organov ne prihaja več dovolj ljudi. Med drugim po njegovih navedbah primanjkuje pravosodnih policistov v zaporih, referentov v upravnih enotah, kontrolorjev v finančni upravi. Ob upravnih enotah pa je kot alarmantno izpostavil še stanje v zaporih.

"Servis države mora delovati. Zaenkrat pa je to delovanje na nek način ogroženo," je ob tem ocenil Verk.

Predstavniki zaposlenih s področja šolstva, kulture in znanosti so že pred dvema tednoma na protestnem shodu vladi sporočili, da so proti razvrednotenju njihovega dela. Glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je dejal, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali do konca.  Zahtevajo torej odpravo plačnih zaostankov za zaposlene v šolstvu, znanosti in kulturi, ohranitev in utrjevanje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, prednostno odpravo plačnih nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti za skupino J, ter sprotno usklajevanje osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo.