Združena levica: 'Predlog mora biti le uvod v prizadevanje za višjo minimalno plačo'

Predstavniki sedmih sindikalnih central so danes v DZ podali pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači v parlamentarni postopek. S seboj so prinesli skoraj 30.000 neformalnih podpisov podpore. Po mnenju predsednika Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložitev pobude predstavlja prvi korak, da bo DZ lahko sprejel predlog sprememb.

Predlog predvideva spremembo definicije minimalne plače.  Skladno z njim bi bili delodajalci dolžni dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo plačevati posebej. Predvideni izvzem dodatkov bo po Semoličevih besedah popravil "veliko krivico". "Krivica je v tem, da tisti, ki nimajo minimalne plače, pa delajo ponoči, med prazniki, ob nedeljah, imajo pravico do dodatka za posebne pogoje dela, medtem ko tisti, ki prejemajo minimalno plačo, te pravice nimajo," je ponovil.

60 dni za zbiranje podpisov

Predsednik DZ Milan Brglez bo moral zdaj najpozneje v sedmih dneh določiti 60-dnevni rok za zbiranje overovljenih podpisov. Sindikati bodo namreč za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 overovljenih podpisov volivcev.

Kot kaže, to zanje ne bo težka naloga, saj so danes s seboj prinesli 29.654 neformalnih podpisov podpore. Ti so, tako Semolič, zelo pomembni, "saj sporočajo, da podpisniki podpirajo to akcijo".

Prvi mož ZSSS je pojasnil, da so pripravljeni na delo, ki jih čaka z zbiranjem overovljenih podpisov in prepričevanjem poslancev, da glasujejo za predlagane spremembe. "Mi se želimo pogovarjati z vsemi poslanskimi skupinami, ki nam želijo prisluhniti," je dejal v tej luči in potrdil, da so pogovori že stekli in bodo potekali še nekaj dni.

Stranka SMC se glede podpore še ni opredelila

Že danes so se v DZ dobili s poslanci SMC. V poslanski skupini največje parlamentarne stranke so po srečanju povedali, da so se seznanili s predlogom, a se glede morebitne podpore še niso opredelili, saj želijo slišati še mnenje drugih deležnikov - ministrstva za finance in predstavnikov gospodarstva. Menijo namreč, da je treba pri tovrstnih spremembah upoštevati stališča vseh socialnih partnerjev. "Ko bodo na mizi vsi predlogi socialnih partnerjev, verjamem, da bomo našli rešitev, s katero bomo lahko zadovoljili vse vpletene strani in delali naprej za boljše pogoje ter večje spodbude in izzive," je bila že pred sestankom optimistična prva poslanka SMC Simona Kustec Lipicer.

Spomnila je še, da so se koalicijske stranke v koalicijskem sporazumu zavzele za institut minimalne plače ter zatrdila, da je SMC pozorna na socialno noto in izenačevanje pogojev za vse delavce.

ZL: predlog bi moral biti še bolj odločen

Sindikati pa uživajo podporo Združene levice, kjer pravijo, da gre predlog sprememb zakona o minimalni plači v pravo smer, da pa bi moral biti še bolj odločen. Prepričani so, da je treba iz minimalne plače izvzeti vse dodatke, ne le treh. Trenutno je namreč "kapitalistom omogočeno, da delavce plačujejo manj in v lastne žepe pretočijo še več profita".

"Izločitev vseh dodatkov, s katero bi dobili pravično minimalno plačo, mora biti le uvod v prizadevanje za višjo minimalno plačo in več delavskih pravic, ki bodo omogočili boljše življenje večini ljudi," so zapisali v sporočilu za javnost, negativne odzive vlade in delodajalcev na predlagane spremembe pa označili za "skoraj katastrofične".

Ne gre za dvig minimalne plače

Na izjavo finančnega ministra Dušana Mramorja, da se minimalna plača ne sme zvišati niti za en evro, je Semolič odvrnil, da s predlogom sprememb zakona ne predvidevajo avtomatičnega zvišanja minimalne plače. "To, kar počenjamo, ne pomeni a priori dviga vseh minimalnih plač, temveč ga bo deležno izjemno majhno število, ki čuti velike krivice," je opozoril.

Po njihovih izračunih je v Sloveniji 40.000 prejemnikov minimalne plače, a vsi ne delajo ponoči, ob nedeljah in ob praznikih. V javnem sektorju naj bi tako spremembe proračun na letni ravni stale 60.000 evrov.

Osebno ga sicer "agresivnost" finančnega ministra ne preseneča. "Pričakovali bi več socialne občutljivosti - ne glede na to, da gre za finančnega ministra," je poudaril. "Še vedno upam, upanje pa je minimalno, da v tej državi nimamo samo ministra za finance, ker potem ne rabimo ne DZ ne strank, temveč samo enega človeka, ki bo od A do Ž diktiral, kako naj živimo. Tako pa ne more biti," je opozoril.

Na predlog so se že ostro odzvale delodajalske organizacije, ki trdijo, da so stroški dela že zdaj previsoki. Posledic se boji tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki svari pred odlivom delovnih mest.

V zvezi s kritikami delodajalcev, ki svarijo pred morebitnim odpuščanjem, pa je dejal, da se sindikati s predlaganimi spremembami borijo za ljudi, "ki opravljajo najtežja, najgrša dela, za snažilke, medicinske sestre, bolničarke, varnostnike".

Delodajalcem, ki bi jih uničil en evro na uro, po njegovem mnenju ni pomoči. "Naj raje odreagirajo na druge stvari, na njihove odpravnine, denar, ki gre v banke, ki gre za plače v DUTB. V teh primerih so pa tiho. Je že prav, kar počnemo," je sklenil.