'Ženske bodo največje žrtve pokojninske reforme'

Sindikalne centrale so si enotne, da predlog pokojninske reforme z zdajšnjo vsebino za sindikate ni sprejemljiv. Če bo takšno besedilo sprejeto v državnem zboru, vsaj v Zvezi svobodnih sindikatov napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

"Prišli smo do točke, ko predlogi sindikatov nič ne štejejo," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Sindikati po njegovih besedah nasprotujejo predlogu vlade, ki bi "dramatično poslabšal pogoje za pridobitev pravice do polne pokojnine".

"Predlagani pogoj 43 let pokojninske dobe za moške in 41 let za ženske je nepravičen in krivičen do večine delavk in delavcev," je dejal in dodal, da takšna zahteva ne upošteva niti zdravstvenih razmer delavk in delavcev niti razmer na trgu dela, ko je med brezposelnimi 30 odstotkov, starejših od 50 let.

Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je opozoril, da vlada sprejema ukrepe na račun delavstva, zlasti najslabše plačanih. Po njegovi oceni vlada potrebuje socialni dialog le zato, da "navzven pokaže socialno prijazen obraz". "Če bo vlada šla v parlament z neusklajeno reformo, se zna zgoditi, da bomo tudi mi prišli z reformo vlade," je dejal.

Zdenko Lorber iz Alternative je dejal, da pot za reševanje pokojninske blagajne in težav zaradi demografskih problemov niso le pokojninske spremembe, temveč tudi drugi viri, kot npr. prispevki od vseh dohodkov, zajezitev dela na črno in bolj učinkovita izterjava prispevkov. Izpostavil pa je še problematiko poklicnih pokojnin, saj sredstev za te pokojnine ni dovolj, vladni pristop pa ne obeta ničesar za njeno rešitev.

Predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da če je glavni problem pokojninska blagajna, "potem pustimo pokojninsko reformo in se lotimo pokojninske blagajne". Tako bi bilo po njegovih besedah treba izenačiti prispevno stopnjo delodajalcev in delojemalcev, očistiti blagajno "vseh navlak" ter pobirati prispevke od samostojnih podjetnikov, ki zdaj plačujejo le minimalni prispevek, "minimalca".

Predsednik Konfederacije javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na položaj žensk, ki bodo "z izenačitvijo upokojitvenih pogojev največje žrtve pokojninske reforme". Pri tem je spomnil na slab položaj mladih izobraženk, ki najprej delajo po pogodbi in šele pozneje dobijo redno zaposlitev.

Predsednik Solidarnosti Branko Celinšek je menil, da bodo vladni predlogi med ljudi prinesli strah in nezadovoljstvo, vlada pa pri reformi pozablja tudi na problematiko zaposlovanja mladih. "Na nujnost zaposlovanja mladih se kar malo pozablja," je dejal.

Bojan Žvigelj iz KS 90 je izrazil bojazen, da bo težave jeseni poleg predloga pokojninske prinesel tudi predlog zdravstvene reforme. "Ko bo objavljena tvoja parta, boš izvedel še, da greš v penzijo," je dejal.

Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe

Ekonomsko-socialni svet je 21. julija sklenil, da se pogajanja o pokojninski reformi nadaljujejo. Osnutek pokojninskega zakona bo pripravljen do konca julija, pripombe socialnih partnerjev pa bodo možne do konca avgusta. Če ne bo konstruktivnih predlogov, bo vlada besedilo pripravila za obravnavo v DZ, je po seji sveta napovedal predsednik vlade Borut Pahor.

Najbolj trdovratno vprašanje ostaja dolžina pokojninske dobe. Vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41.

Sindikati ne odstopajo od zahteve, da mora ob 60. letu starosti 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovem mnenju je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše.

Po veljavni pokojninski reformi iz leta 2000 je polna upokojitvena starost za moške 63 let, za ženske pa letos 56 let in osem mesecev, po koncu prehodnega obdobja pa bo 61 let.

Socialni partnerji so intenziven dialog o predlogu nove reforme začeli sredi aprila pri premieru Pahorju, julija pa nadaljevali na Ekonomsko-socialnem svetu.