Sindikati: Fiskalni svet je zabil zadnji žebelj v krsto

"Fiskalni svet je tako rekoč zabil zadnji žebelj v krsto, kar se tiče ponavljanja, da je to zakon za razvoj," je danes na skupni novinarski konferenci sindikalnih central dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Ocena po njegovih besedah potrjuje tudi navedbe sindikatov, da gre v veliki meri za zakon za tiste z visokimi plačami. Zagovornikom zakona je zmanjkalo argumentov in sedaj diskreditirajo nasprotno stran, je opozoril.

Fiskalni svet je v svoji analizi javnofinančnih učinkov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je objavil minuli teden, med drugim ocenil, da bi bil neposreden izpad v javnih financah 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga ublažila višja gospodarska rast, in sicer bi ta kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada. Politika bi lahko vpliv na javne finance zmanjšala z znižanjem izdatkov, a bi bil v tem primeru tudi pozitiven vpliv na gospodarsko rast manjši, saj da se zmanjšanje izdatkov praviloma odrazi v krnitvi gospodarskega potenciala in krčenju agregatnega povpraševanja.

"Torej v bistvu na račun zadušitve gospodarske rasti, kar potrjuje našo tezo, da je ta zakon zakon za razkroj, in ne za razvoj Slovenije," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Sindikate vpliv na javne finance skrbi zaradi posledic, ki bi jih krčenje javnofinančnih izdatkov, s katerimi bi bilo treba ublažiti ta izpad, imelo za ljudi. "Glede na to, da ta vlada ves čas ponavlja, da ne bo nobenih novih davkov, bi to lahko pomenilo samo povišanje obstoječih davčnih stopenj, recimo DDV, o čemer se je v nekaterih krogih že špekuliralo in kar bi zmanjšalo kupno moč prebivalstva, ali pa rezanje obsega ali kakovosti javnih storitev oz. obojega, torej tudi poseg v transferje iz proračuna gospodinjstvom, posameznikom, kmetom, podjetjem," je poudaril Počivavšek.

Še vedno ni odgovora na vprašanje, kdo bo plačal račun za ta zakon, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Ocenil je, da ga bodo plačali upokojenci, mladi, zdravstvena blagajna, uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe.

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf meni, da bi višji primanjkljaj v javnih financah klical k urgentnemu zmanjšanju odhodkov, ob tem pa opozarja na izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je težava tudi v zaposlenih v javnem sektorju.

"S tem se jasno nakazuje, kam dejansko ta vlak vodi - vodi v zmanjševanje že pridobljenih pravic, vodi v to, da bosta zdravstvena in pokojninska blagajna deležni še večjega minusa," je dejal.

Da se bo posegalo v te pravice, se boji tudi predsednik Slovenske zveze sindikatov - Alternativa Zdenko Lorber. Zato bi morala oblast po njegovih besedah povedati, kako bo izpad sredstev obeh blagajn pokrila. Lorber pričakuje tudi odziv strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi Marko Lotrič, saj da je ta napovedal, da bodo pri predlogih za krepitev konkurenčnosti gospodarstva upoštevali javnofinančne učinke predlaganega zakona.

Sindikati so glede na podatke spletne strani Proti razkroju doslej zbrali okoli 35.400 od potrebnih 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu.

Če bo zakon zavrnjen, se bo sprostil prostor za razbremenitev vseh zaposlenih, pravijo v sindikatih in dodajajo, da zavrnitev interventnega zakona na referendumu ne bi preprečila uveljavitve njihovega predloga za zvišanje olajšav pri dohodnini in spremembo mej dohodninskih razredov.

S to spremembo bi med drugim prejemniki minimalne plače prejeli 419 evrov neto več na leto, prejemniki povprečne plače 242 evrov, prejemniki višjih plač pa več, tisti z najvišjimi do 1800 evrov, je navedel Počivavšek.

Predlog bi po njegovih besedah prinesel okoli 300 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov, ki bi se deloma pokril med drugim z višjim prilivom DDV zaradi večje potrošnje, prostor je po njihovih navedbah tudi pri kakšnem izdatku za Nato in v prispevni stopnji delodajalcev pri socialnih prispevkih. 

"Seveda je to dodaten strošek, ampak ima izjemno prednost - da je dejansko porabljen za izboljšanje kakovosti življenja ljudi, in to ogromnega dela delovnih ljudi, ne pa zgolj neke elitne skupine," je dejal Štrukelj.