Sindikati in delodajalci na različnih bregovih, Mesec se bo posvetoval na vladi

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so že v ponedeljek napovedali, da bodo na sestanku predlagali najmanj 7,5-odstotno zvišanje minimalne plače. "Dvig minimalne plače za 4,2 odstotka, kar je zakonsko obvezni dvig, ni dovolj. Pričakujemo vsaj dvig v višini 7,5 odstotka," je izpostavila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

"Menimo, da bi tak dvig pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin. Sadje se je denimo podražilo za 11 odstotkov, zelenjava za 9,2 odstotka, pekovski izdelki za 7,9 odstotka in tako naprej. To so seveda druge številke kot 4,2 odstotka, kolikor je decembra znašala letna inflacija," je podkrepila pričakovanja zveze.

Po današnjem srečanju je Jerkičeva povedala, da so predlog o 7,5-odstotnem zvišanju podprle vse sindikalne organizacije. Socialni partnerji so, kot pričakovano, izmenjali stališča, soglasja pa ni bilo, je dodala.

Po informacijah STA so iz sindikalnih vrst danes sicer prišli tudi še ambicioznejši predlogi o dvomestnem dvigu minimalne plače, o njeni uskladitvi s povprečno lansko inflacijo, o uskladitvi, kakršna je bila letos določena za pokojnine.

Delodajalci so se medtem zavzeli, da se minimalna plača uskladi v skladu z zakonskim minimumom, torej z letno inflacijo v decembru, ki je znašala 4,2 odstotka, je povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. Kot je izpostavil, se tudi v Sloveniji kaže trend padanja inflacije, "tako da ni razlogov, da bi minimalno plačo usklajevali za več, kot je znašala decembrska letna inflacija".

V Območno obrtno-podjetniški zbornici Maribor pa so že v začetku tedna podčrtali, da bi preveliko zvišanje minimalne plače spodbudilo rast inflacije, posledično naj bi upadli kupna moč prebivalstva in konkurenčnost slovenskih podjetij na tujih trgih.

Na vprašanje, ali je bil sestanek konstruktiven, je Gorenšček odgovoril, da so si, glede na to, da so se sešli po dolgem času, dali duška na eni in na drugi strani. "Bili smo zelo zgovorni in polni domišljije, kaj bi kdo rad, mislim, da je bila tudi debata primerno dolga, minister je vedel, kdaj jo je treba zaključiti," je strnil Gorenšček.

Neuradno naj se v luči evropskih omejitev tudi vlada ne bi nagibala k uskladitvi minimalne plače, ki bi presegla decembrsko letno inflacijo. Luka Mesec naj sicer ne bi razkril svojih izhodišč, povedal pa naj bi, da bo opravil še posvet na vladi in nato objavil odločitev. Stališča v koaliciji so po informacijah različna. V Levici naj bi se tako zavzemali za večji dvig minimalne plače kot v Gibanju Svoboda in SD.

Je pa Mesec dejal, da si mora Slovenija, če ne želi, da ljudje bežijo v tujino zaradi prenizkih plač, prizadevati za ustrezno rast plač. "V naših plačnih sistemih moramo uveljaviti načelo 'enka je minimalka'. Minimalna plača mora postati izhodiščna plača tako v javnem sektorju kot v zasebnem, saj so na vseh ravneh številne plače pod minimalno," so njegove besede na posvetu povzeli na ministrstvu za delo. Socialne partnerje je pozval k dialogu o novem plačnem modelu.

Dokončno odločitev glede letošnje uskladitve minimalne plače bo ministrstvo v imenu vlade sporočilo v začetku naslednjega tedna. Pri izračunu minimalne plače se od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi še najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi z drugimi parametri: gibanjem plač, zaposlenosti ter gospodarske rasti. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.