'Treba je vedeti, kaj hočemo in kaj je mogoče'

Vlada izpolnjuje obljubo delodajalcem, da bo šla v spremembe na trgu dela. Ne gre za to, da bi trdovratno izpolnila obljubo v nasprotju z nekaterimi interesi sindikatov, vendar ti interesi ne morejo biti ultimativni, ne morejo blokirati procesov na trgu dela, je dejal premier Borut Pahor, ko je obiskal današnjo sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Na seji sicer predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade za zaprtimi vrati obravnavajo predlog novega zakona o urejanju trga dela in novele zakona o delovnih razmerjih.

"Realizira se obljuba, ki sem jo dal delodajalcem – da bomo šli v spremembe na trgu dela, da bomo skušali te razmere dinamizirati, fleksibilizirati," je dejal Pahor.

Premier se je, kot je povedal novinarjem, prišel zahvalit delodajalcem in sindikatom, da so ponovno sedli za pogajalsko mizo. "Na koncu je zmagala verodostojnost obljub vlade," meni premier.

Gre za to, ali dosežemo dogovor o tem, ali bomo imeli hitrejše odpuščanje, a tudi hitrejše zaposlovanje ali ne, pravi premier.

"Ekonomija je sedaj zelo dinamična. Ko pride posel, je treba ljudi zaposliti in tudi primerno plačati. Vendar ta posel ni večen in ko se konča, so ljudje do takrat dovolj dobro zaslužili, da imajo možnost iskati delo in da njihova socialna varnost ni vprašljiva," dodaja.

O nasprotujočih stališčih delodajalcev in sindikatov, ki tudi omenjajo možnost referendumov, Pahor pravi, da je to "diskurz, ki se spodobi za pogajanja med socialnimi partnerji", da pa je pomembno, da pogajanja tečejo. Treba je vedeti, kaj hočemo in kaj je mogoče, je dodal.

Pahor še pravi, da ne pričakuje več recesije. Slovenija bo nadaljevala z opuščanjem fiskalnih protikriznih ukrepov in šla v ukrepe za "makrostabilizacijo razmer. / ... / Vlada ta hip ocenjuje, da smo dovolj zunaj nevarnosti za novo recesijo, ker zaenkrat znakov za to na mednarodnih trgih ni, da si lahko privoščimo prve strukturne reforme, ki bodo dolgoročno posegle v našo socialno, gospodarsko, družbeno strukturo in bodo zagotovila večjo konkurenčnost in tudi večjo socialno kohezivnost," je še dejal Pahor, ki ocenjuje, da je čas za uvajanje teh ukrepov pravi.

Nadaljevanje pogajanj

Dialog v okviru ESS se tako nadaljuje po prekinitvi, katere vzrok je bil sprejem dviga minimalne plače mimo ESS. Na mizi sta torej oba predloga omenjenih zakonov, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo in ki med drugim predvidevata skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti in širjenje kroga upravičencev do teh nadomestil.

Nezadovoljstvo, a vlada odločena

S predlaganim sicer niso zadovoljni ne sindikati ne delodajalci. Prvi pravijo, da bi bilo treba v krizi zaščititi delavce in da rešitev ni v nižanju stroškov, ampak v razvoju, drugi pa so pričakovali "globlje" spremembe, zato bodo na sejo prinesli nove predloge. Nobena stran danes ne pričakuje dogovora.

Ministrstvo za delo po drugi strani pričakuje hiter dogovor partnerjev, saj namerava predlagana zakonska predloga v postopek poslati po skrajšanem postopku. Pripravljeno je prisluhniti vsem pripombam in predlogom, a dodaja, da ima vlada v primeru, da kompromisa ne bo, odgovornost sama predlagati spremembe.

Temeljitejšo spremembo zakona o delovnih razmerjih naj bi po napovedih pripravili do jeseni, tako da bi jo lahko DZ sprejel še pred koncem leta.