Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob približevanju 28. aprila, svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu ter sindikalnega dneva spomina na umrle in poškodovane delavce, objavila uradne podatke za preteklo leto 2011.
Lani pri delu umrlo 25 ljudi, zabeležili pa so 12.785 poškodb
Po podatkih Inšpektorata RS za delo je bilo lani 25 smrtnih nezgod pri delu, od tega 24 umrlih moških in ena ženska. Uradnega podatka o številu umrlih zaradi posledic poklicnih bolezni sicer ni, a po mednarodni oceni za Slovenijo je v letu 2011 zaradi posledic poklicnih bolezni umrlo 681 ljudi, kar je štiri odstotke povprečnega števila vseh smrti pri nas. "Preseneča ravnodušnost politike do poklicnih bolezni ob tako visokem številu umrlih!“ pravijo predstavniki sindikatov.
V letu 2011 so pristojni na ministrstvu prešteli 12.785 nezgod pri delu, a sta po besedah sindikata tako inšpektorat kot ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve potrdila, da je bila v letu 2011 registrirana zgolj ena poklicna bolezen, čeprav bi jih moralo biti po ocenah stroke medicine dela okoli 1200.
Slovenija je tako na samem repu v Evropi po številu odkritih poklicnih bolezni, kar pa ne pomeni, da so delovni pogoji brezhibni. Več o razlogih ...
Kot pravijo, že vse od osamosvojitve Slovenije politiko zaman opozarjajo, da manjka predpis, ki bi določil postopek verifikacije sumov poklicnih bolezni, nesprejemljiva pa se jim zdi trditev ministrstva, da v zakonodaji ni pravne podlage za določitev takega postopka. "Navsezadnje smo obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni in vsak mesec od svojih bruto plač odvajamo prispevek za ti zavarovanji,“ je v sporočilu medijem še zapisala izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhn.
Z vrhovnega državnega tožilstva so ob tem sporočili, da so v minulem letu prejeli 53 ovadb zaradi domnevnega ogrožanja varnosti pri delu, osumljenih pa je bilo 69 fizičnih ter 5 pravnih oseb. Večino ovadb, kar 35, so vložili policisti, 15 inšpektorji za delo ter le dva oškodovanca. Skupno so zabeležili 21 obtožnih aktov, zaključenih je bilo 14 primerov, pravnomočnih pa je postalo 8 sodb.
Nevladne organizacije in podjetja skupaj za večjo varnost na delovnem mestu
Partnerji mreže nevladnih organizacij so na današnji novinarski konferenci predstavili povezovanje gospodarstva z nevladnimi organizacijami za promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsi imamo samo eno zdravje, ki se ne deli na tisto na delovnem mestu in zunaj njega, je povedal Milan Dobovišek, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu.
S projektom, v katerem sodeluje 66 nevladnih organizacij, poudarjajo, da vlaganje v promocijo zdravja dolgoročno znižuje stroške države in delodajalcev. Stroški, povezani s slabo varnostjo in boleznimi delavcev, namreč na območju Evropske unije znašajo 490 milijard evrov letno. To je tudi eden izmed razlogov, da je država z zakonom delodajalce zavezala k izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu.
Slovenija na sredini lestvice evropskih držav
"Vpliv krize se na varnost pri delu zaenkrat še ne pozna," stanje v Sloveniji ocenjuje Mila Dobovišek. Dodaja, da kljub pomanjkanju celostne raziskave o omenjeni temi lahko postreže s podatki, da Inšpektorat RS za delo pri rednih pregledih ugotavlja, da je v večini primerov izjava o varnosti že izvedena. To pa so kar dobri podatki, pravi Dobovišek, ki Slovenijo glede na stopnjo varnosti pri delu uvršča v sredino lestvice evropskih držav.
"Zdrav delavec je investicija," meni namestnik glavne direktorice za tehnično področje v Trimu Daniel Zupančič. Ta še dodaja, da je skrb delodajalca za zdravje delavca tudi motivacija njega samega, interes vsakega podjetja pa je, da ima motivirane delavce, s čimer dosega boljše rezultate.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.