Sindikati javnega sektorja od vladne strani pričakujejo predlog za odpravo plačnih nesorazmerij

Vladna stran je sindikatom javnega sektorja na zadnjih pogajanjih v začetku aprila predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema. Dogovorili so se, da se bodo o zakonu usklajevali v okviru delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov obeh strani. Vsakih 14 dni naj bi sledila centralna pogajanja, torej vladne strani z vsemi reprezentativnimi sindikati, kjer bodo pogledali, kako poteka delo v delovni skupini ter poskušali najti rešitve, glede katerih v delovni skupini ne bodo uspeli najti konsenza.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob tem po zadnjih skupnih pogajanjih napovedala, da bodo v tednu dni v vladni obravnavi tudi izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij. Prav tako naj bi začeli pogovore po posameznih resorjih.

A kot sta pojasnila vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj, po njunem vedenju z izjemo pogajanj v zdravstvu in socialnem varstvu pogajanja za druge dele javnega sektorja še ne potekajo. Na predlog odprave plačnih nesorazmerij pa še čakajo. Pričakujejo, da jim ga bo vladna stran predstavila na ponedeljkovih pogajanjih, ko je kot točka dnevnega reda predviden "predlog odprave nesorazmerij v osnovnih plačah".

Tako Štrukelj kot Počivavšek ocenjujeta, da delovna skupina, ki usklajuje besedilo predloga zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, svoje delo opravlja strokovno in konstruktivno. A opozarjata, da so med sindikati in vlado pri nekaterih vprašanjih pomembne razlike, pri tem kot ključno izpostavljata vprašanje plačnih stebrov.

Kakšni bodo stebri in kako jih bodo primerjali, ostaja neznanka

"Zavračamo zapiranje primerjav pri vrednotenju delovnih mest v okviru predlaganih stebrov in želimo, da horizontalna primerjava ostane po celotnem javnem sektorju, vlada pa zagovarja omejitev na primerjavo znotraj stebrov," pa pravi Štrukelj. Po njegovih besedah namreč ocenjujejo, da bi, če bi obveljalo vladno stališče, pravzaprav na nek način legalizirali obstoječe nesprejemljive razlike med plačami.

Poleg tega po njunih navedbah nekateri deli zakona še manjkajo. Kot pravi Štrukelj, ne vedo na primer, pod kakšnimi pogoji bodo veljale kolektivne pogodbe. Štrukelj sicer verjame, da je glede zakona možno doseči visoko stopnjo soglasja. Bolj zadržan pa je v napovedih, da bi do dogovora lahko prišli do konca junija. Pri tem opozarja, da je vlada v spremenjenih izhodiščih kot prioritetno napovedala odpravo plačnih nesorazmerij v okviru obstoječega plačnega sistema. Če jim predloga za to tudi v ponedeljek ne bo predstavila, pa bi to "načelo smisel tega, da usklajujemo zakon".

Počivavšek meni, da pogajanj do konca junija ni možno zapreti. Ne gre namreč za ločena pogajanja o zakonskem predlogu, ampak bi morala vzporedno teči pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij, kar pa se v določeni meri prekriva tudi s pogajanji po resorjih, pojasnjuje. "Zaenkrat polovice te slike sploh nimamo," poudarja in dodaja, da so nesorazmerja zelo povezana tudi z uporabo nove lestvice, ki je del zakonskega predloga. "Ne moreš se pogovarjati o enem, če nimaš drugega," pravi.

Pogajanja o vzpostavitvi stebra za zdravstvo in socialno varstvo, delovni sestanki tudi s sodniki

Za zdaj sicer od resornih potekajo le pogajanja o vzpostavitvi stebra za zdravstvo in socialno varstvo. Ob delovni skupini, ki intenzivno usklajuje besedilo plačnega zakona, pa po navedbah ministrstva za javno upravo z namenom, "da bi usklajevanje potekalo hitreje in učinkoviteje ter bi na krovni ravni prineslo čim boljše rešitve", o odprtih vprašanjih potekajo še delovni sestanki.

Kot so zapisali v odgovoru, ti potekajo tudi s sodniki. Na teh delovnih srečanjih predstavniki ministrstva za javno upravo sodelujejo, a vodijo jih resorno pristojni ministri. Naslednji sestanek s predstavniki sodne veje oblasti bo v ponedeljek in bo namenjen zgolj odpravi nesorazmerij pri plačah sodnikov, so še navedli na ministrstvu za javno upravo. Je pa po njihovih navedbah v okviru oblikovanja funkcionarskega stebra sicer predviden tudi dialog s preostalimi funkcionarji.

"Tožilci od vlade pričakujemo, da nas bo pri odpravi plačnih nesorazmerij obravnavala enako kot sodnike," je za STA danes povedala vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij na vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline. Po njenih pojasnilih tožilci predlagajo, da se plačna razmerja znotraj tožilske organizacije oblikujejo enako kot pri sodnikih primerljivih nazivov, predlagajo tudi ponovno uvedbo dodatka na nezdružljivost funkcij.

Tožilci so sicer nedavno izrazili zaskrbljenost, da na usklajevanja o odpravi plačnih nesorazmerij v pravosodju niso vabljeni skupaj s sodniki. Ob tem so na ministrstvo za javno upravo naslovili zahtevo, da jih povabi na naslednje usklajevalne sestanke s predstavniki sodstva, kar podpira tudi novi stari generalni državni tožilec.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je v petek pojasnila, da do današnjega sestanka ne komentirajo konkretnih predlogov ministrstva za javno upravo za odpravo plačnih nesorazmerij v sodstvu. So pa v sodniškem društvu zmerni optimisti, da bo končno prišlo do odprave neustavnega stanja na področju materialne neodvisnosti sodstva. Kot je navedla, pripravljajo pripombe na predlog ministrstva.

Po petkovih navedbah ministrstva za javno upravo so sestanki sicer namenjeni odpravi nesorazmerij pri plačah sodnikov, pri čemer je po navedbah ministrstva v okviru oblikovanja funkcionarskega stebra predviden tudi dialog s preostalimi funkcionarji.