Pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, in pogajalska skupina Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije pod vodstvom Branimirja Štruklja sta zahtevo za sklic pogajalske komisije naslovili na ministrstvo za javno upravo oz. ministra Francija Matoza ter jo v vednost poslali tudi kabinetu predsednika vlade.
V sindikatih opozarjajo, da se pogajalska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, v tem mandatu še ni sestala, vlada tudi še ni imenovala svoje pogajalske skupine.
Kot so zapisali v pozivu, je bil predhodni dogovor obeh strani, da bo uvodno srečanje v septembru, na njem pa bi pregledali odprta vprašanja glede plač v javnem sektorju in se dogovorili o poteku pogajanj.
"Ker pa se mesec izteka, hkrati pa so javnost in zaposlene v javnem sektorju močno vznemirile zadnje javne izjave predsednika vlade, zahtevamo, da se seja izvede v čim krajšem času. Predlagamo ponedeljek, 28. september 2026, ob 13. uri," so navedli v dopisu.
Kaj bi še bilo na dnevnem redu?
Poleg uradnega pojasnila vladne strani glede navedb predsednika vlade "o obstoju 50.000 domnevno presežnih javnih uslužbenk in uslužbencev ter načrtih za njihovo prerazporeditev v zasebni sektor" od vladne strani pričakujejo tudi jasno stališče glede nadaljnjega izvajanja plačne reforme in predvidenih izplačil višjih plač.
Na dnevni red bi uvrstili še nekaj točk, tudi predstavitev pogleda vladne strani na plačni sistem v povezavi z načrti iz koalicijske pogodbe. Predlagajo, da se dogovorijo o načinu delovanja, časovnici in poteku pogajanj, obravnavajo analizo plač v javnem sektorju za leto 2025, pa tudi da pogledajo in evidentirajo še ostale odprte zadeve na področju plač v javnem sektorju.
Ob tem v sindikalnih pogajalskih skupinah ugotavljajo, da uvodno srečanje pod okriljem nove vlade ni več le stvar izpolnitve dogovora o začetku dialoga, temveč je postalo nujno zaradi zaščite pravne varnosti zaposlenih. "Navedbe predsednika vlade o tem, da je v javnem sektorju 50.000 zaposlenih preveč in da se načrtuje njihovo prerazporejanje, ter hkratno nakazovanje možnosti ustavitve zakonsko dogovorjene dinamike izplačil višjih plač in enostranskih sprememb plačnega sistema, pomenijo grob poseg v socialni dialog," so izpostavili.
Enostranske napovedi, ki odstopajo od sprejete zakonodaje, v sindikatih ocenjujejo kot nesprejemljive. Od vladne pogajalske skupine zato pričakujejo "nedvoumna pojasnila, ali gre pri teh izjavah za uradno napoved ukrepov nove vlade mimo socialnega dialoga". Ob tem dodajajo, da tovrstne napovedi preko medijev rušijo zaupanje med socialnimi partnerji še pred začetkom pogajanj.


















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.