Sindikati neenotni glede četrtkovega protesta: 'Nanj pozivajo tisti, ki so največji krivci za anomalije in nastalo situacijo'

Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je na novinarski konferenci poudaril, da v konfederaciji četrtkovega protesta zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami ne podpirajo, ker je to protest predvsem stanovskih sindikatov, ki skrbijo samo za svoje poklice in dejavnosti in ne zajema vseh v plačnem razredu J.

Četrtkovega shoda delavcev z najnižjimi plačami ne podpirajo tudi zato, ker nanj pozivajo tisti, ki so največji krivci za anomalije in nastalo situacijo, v kateri so se znašli zaposleni v plačni skupini J, je povedal Novak. Kot je dodal, je nesprejemljivo, da se drugi borijo in pogajajo za pomožno osebje, medtem ko so sindikati, ki so bili dejansko ustanovljeni za zastopanje zaposlenih v plačni skupini J, dobesedno izključeni iz vseh usklajevanj in pogajanj.

Napovedal je, da bo v prihodnje najverjetneje Sindikat uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ) organiziral svoj protest, ker si zasluži, da mu vlada vsaj prisluhne, če ga že ne upošteva, je še povedal Novak.

Predstavnica SUPSJ Jožica Frangeš je povedala, da je vlada dopuščala, da je pri vzpostavitvi novega plačnega sistema prišlo do neustreznih razmerij med osnovnimi plačami pri uslužbencih plačne skupine J. Prav tako je vlada napovedala, da bo anomalije odpravila, vendar se te krivice, storjene pomožnim delavcem, do danes še niso odpravile, je opozorila. "Enotni plačni sistem je anomalija," je dodal Novak. Povedal je, da tak plačni sistem ne vrednoti dela, ampak delovna mesta in bi ga bilo treba povsem prenoviti.

Protesta se ne bodo udeležili, ker bi se njihove zahteve porazgubile

Protesta se SUPSJ ne bo udeležil, saj menijo, da so njihove zahteve v primerjavi s prevladujočimi sindikati neuslišane in se porazgubijo. Prevladujoči sindikati, ki se pogajajo v imenu pomožnih delavcev, pa po besedah predstavnice SUPSJ Karmen Rotman izkoriščajo delavce plačne skupine J za ureditev razmer v ostalih plačnih skupinah.

Sindikat zdravstva Slovenije: četrtkov protest je zavajanje

V Sindikatu zdravstva Slovenije (SPUKC) pa menijo, da je četrtkov protest zavajanje. Namesto, da bi vlada in sindikati aktivno pristopili k problematiki anomalij v plačah, so plačno skupino J postavili v čakalno vrsto in od takrat poslušajo prazne obljube in so priča prelaganju odgovornosti, je povedal sekretar SPUKC Andrej Dučinski. Dodal je še, da v sindikatu protest razumejo kot poskus umiritve nezadovoljstva članov v sindikatih in prelaganje odgovornosti na vladno stran.

Kot je na četrtkovi novinarski konferenci pojasnil predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je pobuda za protest prišla iz vrst najslabše plačanih javnih uslužbencev v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), saj je največ najslabše plačanih uslužbencev, skoraj 5500, ravno v vzgoji in izobraževanju.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije za četrtek ob 12. uri pred poslopjem vlade namreč pripravlja protestni shod zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami. Na protestu, ki bo potekal pod geslom Zahtevamo pošteno plačilo, nočemo miloščine!, bodo opozarjali, da s svojimi prihodki ne morejo dostojno živeti.

Štrukelj očitke, da je shod le izrabljanje te skupine, označil za laži

Očitke, da na protest pozivajo tisti, ki so največji krivci za nastalo situacijo, v kateri so se znašli zaposleni v plačni skupini J, Štrukelj zavrača. Težko razume, kako bi bili lahko soodgovorni za situacijo, glede na to, da so se zavzemali, da so regres najprej dobili v skupini J in da se plače od 19. plačnega razreda navzdol niso zniževale na račun tega, da so se bolj znižale višje plače.

Dodal je, da so izborili tudi to, da ti zaposleni ostajajo v javnem sektorju. "Izobraževanje ima daleč največji odstotek tistih, ki so ostali v javnem sektorju in niso preneseni na razne podjemne pogodbe pri zasebnikih," je dejal.

Navedbe, da se niso zavzemali za odpravo anomalij v plačni skupini J in da gre pri četrtkovem shodu samo za izrabljanje te plačne skupine, pa je označil za laži.

Vlada in sindikati danes neuspešni

Vlada in sindikati javnega sektorja so današnja pogajanja prekinili. Njihovo nadaljevanje je odvisno od tega, kaj bo v četrtek sklenila vlada. Če bo pristala na varovalko, ki jo pri spreminjanju plačne zakonodaje želijo sindikati, se bodo pogajanja nadaljevala, sicer ne. Časa za dogovor pa ni več veliko.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po današnjem srečanju s sindikati pojasnil, da pogajanj ni konec, na zahtevo sindikalne strani so jih prekinili, v četrtek pa bodo na vladi preverili, ali ta pristaja na za sindikalno stran ključno varovalko pri spreminjanju plačne zakonodaje.

Kot je pojasnil, sindikati zahtevajo, "da noben zakonski predlog s področja plač ne bo niti predlagan, če ne bo doseženo soglasje s sindikati", medtem ko je doslej veljalo, da se je vlada dolžna s sindikati usklajevati in iskati soglasje, nato pa državnemu zboru poročati, o katerih katerih vprašanjih so se uskladili, o katerih pa ne.

Minister priznava, da so roki zelo kratki. Pri tem je ponovil, da pričakujejo, da bodo do konca tedna videli, ali je dogovor možen in so ga pripravljeni parafirati, ali pa bodo ugotovili, da dogovor ni možen. Po njegovih besedah je zelo verjetno, da se bodo znova srečali že v četrtek po seji vlade, verjetno pa tudi v petek.

Za to, ali se bodo pogajanja o še veljavnih varčevalnih ukrepi sploh nadaljevala, je torej ključno, kaj bo odločila vlada. Na sindikalni strani so namreč jasni: pogojev za nadaljevanje pogajanj ni, dokler vlada jasno ne pove, kaj so temeljna vprašanja plačnega sistema, o katerih bo s sindikati dosegla soglasje. "Če jutri tega ne bo, tudi pogajanj jutri ne bo," je dejal Štrukelj.

Pri tem je opozoril, da je vlada konec lanskega leta podpisala dogovor, da bo z njimi dosegla soglasje o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. Danes pa je vse podredila temu, da bi to zavrnila, je dejal.

Ta varovalka je za sindikate ključna, saj nenazadnje iz predloga, ki ga je vlada že predložila sindikatom, jasno izhaja, "da pravzaprav lahko vlada tukaj enostransko kompenzira vse finančne učinke dogovora, kar je za sindikate nesprejemljivo", pa je pojasnil vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek.

Kaj bo, če dogovora ne bo, ne na sindikalni ne na vladni strani danes še niso podrobneje pojasnili. Če bi sledili enostranski ukrepi, bo odgovor temu primeren, je napovedal Štrukelj. Koprivnikar pa je pojasnil, da ima tudi vladna stran na mizi različne opcije, se pa trudijo, da bi dogovor dosegli. Zavrnil je tudi očitke, da vlada ne bi spoštovala dogovorov ali bi jih poskušala zaobiti.