Predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek je tako v svoji praznični poslanici zapisal, da so delavske pravice bile in morajo ostati skupni imenovalec delavcev, ki presega aktualno politično razklanost in razlike v svetovnem nazoru. Njihov obstoj namreč ni samoumeven.
"Ko se v javne razprave vpletejo omembe varčevalnih ukrepov in predlogi delodajalcev o ukinjanju povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane in plačanega odmora za malico, je enotnost delavk in delavcev tista, ki takšne predloge lahko zatre v kali," je poudaril.
V igri je po njegovih besedah še precej več, kot je videti na prvi pogled. V spremembah, ki so posledica digitalizacije, je tako po njegovem mnenju videti vzporednice z izzivi, s katerimi so se delavci soočali v začetku industrijske revolucije. Omogočanje dela na daljavo in nenehna povezanost brišeta meje med poklicnim in zasebnim življenjem, podaljšujeta dejanski delovni čas in negativno vplivata na duševno zdravje zaposlenih, je prepričan.
Tehnološke spremembe ob tem ustvarjajo negotovost glede vpliva na zaposlenost in delovna mesta ter otežujejo povezovanje delavcev. Poleg tega se ravnovesje med interesi delavcev in kapitala, kljub prizadevanjem sindikatov, preveša v korist kapitala, je opozoril.
Predlogi, ki zagovarjajo vitko državo in nižje davke, predvsem za lastnike kapitala in njegove upravljavce, te trende po Počivavškovih besedah potencirajo. "Če ti predlogi ne bodo naleteli na enoten odpor delavk in delavcev, to ne bo samo poraz enotnosti, temveč poraz za enake možnosti, ki se prenaša med generacijami, poraz pravične porazdelitve bremen ter tveganje za blaginjo, enake minimalne standarde delavskih pravic in socialne varnosti," je posvaril.
V Pergamu zato delavce ob prazniku dela pozivajo k enotnosti in solidarnosti, politične odločevalce pa k modrosti, posluhu in socialnemu dialogu. Preseganje aktualnih diametralno različnih pogledov na smer razvoja države in na številna temeljna področja za položaj zaposlenih je po njihovem prepričanju možno zgolj v vključujočem socialnem dialogu in sklenitvi socialnega sporazuma.
'Vse smo si izborili'
Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) so v praznični poslanici poudarili, da nobena pravica ni bila podarjena. "Vse smo si izborili in vse bomo morali braniti," so jasni.
Ker ocenjujejo, da se danes soočamo z nevarnimi poskusi razgradnje socialne države, sporočajo, da ne bodo dovolili posegov v delavske pravice. Njihova vizija, zapisana v resoluciji Za socialno in solidarno Slovenijo, namreč temelji na prepričanju, "da mora biti edino pravo merilo uspešnosti države življenjski standard ljudi, ne pa statistični podatki, ki koristijo le kapitalu".
Bistvo gospodarske rasti in večje produktivnosti tako po prepričanju KSJS ne sme biti "optimiziranje dobičkov na račun izgorevanja zaposlenih". "Edini pravi cilj razvoja mora biti višja kakovost življenja za vse. Če se kakovost življenja večine zmanjšuje, medtem ko najbogatejši še dodatno bogatijo, je z državnimi ukrepi nekaj hudo narobe," so orisali.
Zato zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, mlade, upokojence in vse, ki jim je mar, pozivajo k enotnosti. "Ko združimo moči, premikamo meje. Odločevalcem sporočamo jasno in glasno: ne bomo nemi opazovalci kratenja naših pravic. Solidarnost je naša moč, pravična in socialna Slovenija pa naš cilj," so zapisali.
V poslanici so izrazili tudi ostro nasprotovanje z danes potrjeno spremembo zakona o vladi predvideni združitvi področja dela in gospodarstva pod isto ministrstvo. "Takšna ureditev dodatno slabi položaj delavk in delavcev kot že tako šibkejše strani," so prepričani.
Odločno nasprotujejo tudi predlaganemu zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je vložil t. i. tretji politični blok in je danes začel parlamentarno pot. "To ni zakon za razvoj, temveč zakon za bogate in tiste, ki delujejo po načelu 'znajdi se' ... Slovenija ne potrebuje privilegijev za najpremožnejše, potrebuje močno javno zdravstvo, vsem dostopno socialno varstvo, kakovostno vzgojo in izobraževanje, medije v službi javnosti ter varno okolje," so jasni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.