Sindikati: Odpoved kolektivnih pogodb zaradi pohlepa

Za odpoved kolektivnih pogodb gradbenih dejavnosti ter kemične in gumarske industrije ni pravih argumentov, poudarjajo v ZSSS, saj so prepričani, da je namen delodajalcev na račun delavskih pravic kovati višje dobičke. Se pa bojijo, da je cilj omejitev moči sindikatov na ravni dejavnosti in prenos pogajanj na podjetniško raven.

Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Sloveniji pri ZSSS Oskar Komac je pojasnil, da bi lahko delodajalci predlagali le spremembo kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, a so se raje odločili za njeno odpoved, ki bo v veljavo stopila sredi decembra. Kot je dejal, so nad tem zgroženi tudi v mednarodnih organizacijah.

Po njegovih informacijah delodajalce motijo odpovedni roki v primeru presežnih delavcev, ki so v obstoječi kolektivni pogodbi daljši, kot so v novem zakonu o delovnih razmerjih. A o tem bi se dalo dogovoriti, je poudaril. V sindikatu bodo po njegovih besedah sicer preučili predlog nove pogodbe, ki ga bodo pripravili delodajalci, in pripravili tudi svojega.

Predsednik sindikata Dušan Zelenjak je potrdil, da je njihova naloga zato zdaj zagnati socialni dialog. A sindikat za nobeno ceno ne namerava popuščati, saj so že zdaj v veljavi stvari, ki so za delodajalce zelo ugodne, je dodal.

'Odpoved prinaša ogromne spremembe tudi na področju plač'

V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije pri ZSSS so medtem predlog nove kolektivne pogodbe že prejeli. Sekretarka sindikata Sonja Kos je poudarila, da so nad nekaterimi predlaganimi določbami zgroženi. Črtajo namreč številne varovalke, katerih namen je določanje pravil in preprečevanje zlorab na področju razporejanja delovnega časa, organizacije dela, nadurnega dela, določanja koriščenja letnega dopusta.

To pomeni ogromne spremembe tudi na področju plač, je izpostavila Kosova. Po njenih besedah želijo delodajalci ukiniti izmenski dodatek, dodatek za delo v deljenem delovnem času, dodatek na dežurstvo, dodatek za težke pogoje dela in vplive okolja, jubilejne nagrade ter solidarnostne pomoči. Poleg tega želijo znižati dodatek za nočno delo, za nadure, za nedeljsko delo in praznike ter dodatek na delovno dobo, je nanizala.

Pogajanja o novi kolektivni pogodbi so zdaj v mrtvem teku, je razkrila. Ko se odpove celotno kolektivno pogodbo, namreč s svojimi predlogi pretiravata obe strani, dogovarjanja pa so preveč dolgotrajna, je sklenila.

Kriza le kot izgovor za kovanje dobičkov

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa pravi, da želijo delodajalci zvišati dobičke in zaradi pohlepa zlorabljajo krizo. Boji se, da je namen odpovedi kolektinih pogodb omejitev moči sindikatov na panožni ravni in prenos pogajanj na podjetniško raven, kar pa po njegovih besedah pomeni, da so delavci v podrejenem položaju.

Delodajalci bi se po njegovem mnenju morali zavedati, da bo ukinjanje nekaterih standardov uveljavilo zakon džungle in da bo ta palica udarila tudi njih. Začel se bo namreč socialni damping, ki ga bodo izkoriščali tudi tujci in bodo tako uničevali slovenska podjetja. Dvomi, da je z delodajalci mogoč normalen dialog, hkrati pa napoveduje, da bodo storili vse za zaščito pravic delavcev.

Pričakuje, da bodo tudi v drugih panogah odpovedali kolektivne pogodbe, vendar zagotavlja, da so "sindikati pripravljeni".

Proti sivi ekonomiji in nepodpisnikom pogodbe niso konkurenčni

Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti, ki velja do sredi decembra, sta Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) odpovedala konec avgusta, kolektivno pogodbo kemične in gumarske industrije, ki poteče konec marca prihodnje leto, pa junija.

Obe organizaciji sta danes opozorili, da pogodba močno odstopa od standardov, ki jih določa nova delovna zakonodaja. Poleg tega za njihova podjetja predstavlja preveliko breme, so dodali.

Predsednik zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Branko Selak in predsednik sekcije za gradbeništvo pri ZDS Lovrenc Krapež sta opozorila na več problemov, ki so terjali odpoved kolektivne pogodbe.

Opozorila sta na "izjemno neurejene razmere" na trgu gradbeništva v Sloveniji, na katerem se letno odpre in zapre več kot 15 odstotkov gradbenih podjetij, in na prisotnost sive ekonomije v dejavnosti.

Veliko težavo za gradbeništvo po njunih besedah predstavlja tudi prevladujoča praksa javnih naročnikov, ki gradbena dela naročajo po kriteriju najnižje cene. Javni naročniki vsa tveganja prek neuravnoteženih pogodb vedno prenašajo na izvajalce, temu pa se pridružuje še izjemno nizka pravna varnost za poslovanje gradbenih podjetij v Sloveniji, sta dodala.

Spoštovanje vsebine obstoječe pogodbe je za gradbena podjetja oz. člane GZS in OZS tako postalo preveliko breme, sta poudarila Selak in Krapež.

"Sedanji način izvajanja javnih naročil v Sloveniji, ki danes v Sloveniji predstavljajo veliko večino trga, na katerih sodelujejo gradbena podjetja, daje veliko prednost podjetjem, ki niso zavezana k spoštovanju kolektivne pogodbe. To vključuje tudi tuja podjetja. Ko se temu pridruži nemajhen obseg sive ekonomije v panogi, je jasno, da so podjetja podpisniki v izjemno neugodnem položaju v primerjavi z nepodpisniki in tujci," sta pojasnila.

Odpoved je bila sindikatu že vročena in bo v najkrajšem času objavljena v uradnem listu. Kolektivna pogodba tako velja le do 14. decembra, po tem pa velja še šestmesečno zaščitno obdobje upoštevanja delovnopravnih standardov, sta nanizala.

Tedaj bo tudi čas za pripravo na novo kolektivno pogodbo. Ta naj bi morala biti v znatno večji meri neposredno naslonjena na veljavno delovno zakonodajo in predstavljati njeno nadgradnjo v posameznih specifikah, povezanih s panogo.

"Ker so na potezi sindikati, pričakujemo njihov predlog, delodajalci pa se bomo seveda ustrezno in argumentirano odzvali," sta obljubila.

Ob tem sta predstavnika delodajalcev izrazila pričakovanje, da bodo sindikati odpoved razumeli kot poziv k razumnemu in odgovornemu ravnanju, "da bomo dejavnosti in zaposlenim v njej lahko zagotavljali perspektivo in delovna mesta v slovenskih podjetjih".

Poseben poziv sta naslovila tudi na državo, saj menita, da je v tem procesu tudi ona dolžna prevzeti svoj del odgovornosti in začeti proaktivno reševati nakopičene probleme v slovenskem gradbeništvu. "Peto leto smo priča izjemni kalvariji panoge in država doslej ni bila v stanju sprejeti niti ene konkretne odločitve, ki bi vodila k urejanju razmer," sta bila kritična.