Dostavljavci hrane: celodnevno delo za negotovo plačilo

Uvodoma so na Zvezi svobodnih sindikatov predstavili oblike zaposlitve, ki so se pojavile v samostojni Sloveniji. Včasih je bila zaposlitev za nedoločen čas najpogostejša in najbolj samoumevna oblika zaposlovanja, nekateri delodajalci so čez čas prešli na pogodbe z določenim časom zaposlitve. Danes pa je veliko delovne sile agencijskih delavcev, samostojnih podjetnikov in platformnih delavcev, ki so se posebej začeli pojavljati v času korone. 

V Sindikatu se zavedajo, da je to delo na nekaterih področjih potrebno, a nujno potrebuje tudi regulacijo. Sindikati opozarjajo, da ljudje, ki nam prinašajo hrano, ki nas prevažajo po cestah ali jih najemamo za čiščenje stanovanj, nimajo urejenih delovnih razmerij. Pogosto so ti delavci premalo plačani in ne uživajo ostalih pravic, ki jih prinaša redna zaposlitev. Delavcem delovni čas ureja platforma, ne pripadata jim letni dopust in regres, prav tako ne bolniška odsotnost, je uvodoma povedala Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov.

Platformnemu delu bi morali postaviti zakonski okvir

Čeprav platforma za večino pomeni digitalizacijo, lahek dostop do storitev, za platformo stoji tudi delavec, ki vse te storitve in delo opravlja. "Delavec je v platformni ekonomiji povsem pogrešljiva roba. Delavec je v takšnem razmerju brez vsakršnih pravic, brez pogodbe o zaposlitvi in v tej negotovi obliki komaj zasluži za preživetje, " je opozorila Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka SDPZ. Na sindikatu pogrešajo posredovanje ministrstva za delo, ki bi postavilo splošne pogoje in zaščito zaposlene. Se pa pojavljajo zakoni, ki na ožjem segmentu posegajo v to tematiko in odpirajo vrata platformam. "To se nam je zgodilo v letošnjem letu, kljub nasprotovanju sindikatov, ko smo opozarjali na spremembo zakona v cestnem prometu, ki odpira vrata multinacionalkam, ki bi preko platformnega dela razbila delo naših taksi prevozov," so opozorili na zakon, ki je po njihovih besedah začel cefrati trg dela in razbijati pojem o varni zaposlitvi. 

Platforme ne nudijo novih oblik dela, ki bi delavcem omogočale več avtonomije,  delavci so v teh oblikah še vedno v klasičnem podrejenem položaju. "Ne gre za partnerstvo, fleksibilnost, ker so dobre plati na voljo le platformam in ne delavkam in delavcem," opozarja Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus. Zaskrbljujoče je, da se platformna podjetja širijo na področja, ki bi morala biti javna in sicer na skrbstveno delo. 

12 ur na dan, 7 dni na teden, v vseh razmerah

Na sindikatu Mladi plus so letos naredili obširno raziskavo, v kateri so preučili nekatera platformna podjetja, osredotočili so se predvsem na podjetja, ki se ukvarjajo z raznašanjem hrane. Med delavkami in delavci so preverjali, kakšen odnos imajo do dela, kakšna je njihova plača in kako je poskrbljeno za varstvo in zdravje pri delu. Kot je pokazala raziskava, so delavci delali tudi 12 ur na dan, 7 dni na teden, brez dneva premora. Delavci morajo sami poskrbeti za delovno opremo, prevozno sredstvo si morajo zagotoviti sami in zanj sami plačevati stroške amortizacije. Plača je odvisna od tega, koliko delajo, od števila naročil in od tega, koliko je drugih dostavljavcev, ki delajo ob istem času. Mesečni prihodek je odvisen še od mnogih drugih dejavnikov in ni predvidljiv. Po besedah sindikata delavci nimajo stika z upravo, edino povezavo s platformo, za katero delajo, jim nudi podporna služba. V raziskavi so delavci opozorili tudi na razmere, ki škodujejo zdravju, na stres in poškodbe, ki so se jim zgodile med dostavo hrane. Dostavljavci so priznali, da redno kršijo cestno prometne predpise in da so se jim med delom zgodile tudi nesreče. Raznašalci in raznašalke nimajo dostopa do sanitarij, so povzeli izsledke raziskave na sindikatu. Dostavljavci najpogosteje delajo preko študentskega servisa, s. p.-ja, d. o. o.-ja in ni izključeno niti delo na črno.  

Bo stanje rešila nova evropska direktiva?

Na evropski ravni se pripravlja direktiva, ki jo bo Evropska komisija predstavila decembra in v kateri bo predstavila svoj predlog za regulacijo platformnih podjetji. Sindikati zahtevajo, da se vsem delavcem v teh podjetjih prizna status delavcev in pravice iz delovnega razmerja. Sindikati zahtevajo, da za platformna podjetja začnejo veljati enake zahteve kot za ostale delodajalce. Platforme morajo začeti upoštevati kolektivne pogodbe in zakonodajo. Pravila pa morajo po veljati za vse platforme, tudi multinacionalne korporacije, so jasni v sindikatu.