Sindikati pred praznikom v luči krize: Ne bomo dovolili, da posledice spet plačajo delavci

Ob letošnji 130-letnici prvega praznovanja praznika dela "praznujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, za izboljšanje socialnega položaja, za izboljšanja delovnih razmer", so opozorili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Vsi smo delavke in delavci, ne glede na to, kakšno delo opravljamo, kje ga opravljamo in v kakšni obliki. Vsi si zaslužimo delavske pravice, dostojno plačilo in dostojno delo," je poudarila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Trenutna kriza je, tako v ZSSS, dodatno razgalila problem prekarnih oblik zaposlovanja, ki ne zagotavljajo spodobnega preživetja, kako nujno je zagotavljanje varnega in zdravega dela ter kako pomembne so kakovostne javne storitve, kot sta zdravstvo, samooskrba, pa tudi varovanje zasebnosti, osebnih podatkov in človekovih pravic z vidika nadzora, povezanega z varovanjem zdravja.

Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije se medtem postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot katalizator za pospešen napredek na področju samodejne tehnologije, saj so stroji in roboti odporni na covid-19. Epidemija je razgalila tudi, kako težko je delo od doma ob hkratnem usklajevanja družinskega življenja in kako je bila "pravica do odklopa" do sedaj zanemarjena, so našteli.

"Razmišljanja in napovedi gredo v različne smeri. Sprememb ne moremo preprečiti, lahko pa jih oblikujemo in usmerjamo. Pri tem je ključna naloga obveščanje in izobraževanje o novih okoliščinah, o pravicah in o možnih rešitvah," so še navedli v ZSSS.

'Naša opozorila zgolj klic vpijočega v puščavi'

Da je koronska kriza osvetlila številne sistemske pomanjkljivosti, "na katere smo sindikati sicer pogosto opozarjali, a so bila naša opozorila zgolj klic vpijočega v puščavi", so v poslanici ob prazniku opozorili tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam. Ob tem je predsednik Pergama Jakob Počivavšek posebej izpostavil zanemarjanje socialnega dogovarjanja, "ki bi bil nujen v teh časih in ob sprejemanju ključnih odločitev in ukrepov za sedanjost, ki bodo močno zaznamovali tudi prihodnost".

Zgodovina nas uči, da je bil prav socialni dialog v preteklosti v najpomembnejših trenutkih po osamosvojitvi odločilen za napredek, razvoj in ohranitev socialne države, je spomnil. "Ob vseh kritikah sindikalnega gibanja, ki so pogosto neutemeljene in temelječe na predsodkih in ideologiji, je dejstvo, da bi bil brez sindikalnega udejstvovanja položaj delavstva zagotovo mnogo slabši, naša družba pa revnejša in močno razslojena," je zatrdil.

Po krizi, ki jo je povzročila epidemija, pa bo, tako Počivavšek, na posebni preizkušnji solidarnost. "Marsičesa v zvezi s tem smo se naučili v finančni krizi. Tokrat bomo zahtevali solidarnost kapitala, delodajalcev z delavci, z družbo, v kateri delujejo in od katere tudi prejemajo," je napovedal.

Z ukrepi za omilitev posledic epidemije delodajalci dobivajo veliko in prav je, da po koncu epidemije prevzamejo temu primerno breme javnofinančne konsolidacije, verjame. "Tokrat se ta ne sme vršiti na plečih delavk in delavcev, na socialnih transferjih, na pravicah iz socialnih zavarovanj ter na plačah zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Izkušnje iz finančne krize nas učijo, da je to napačna pot, ki siromaši ljudstvo in duši gospodarsko rast," je bil oster.

Oglasili so se tudi v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90, kjer so pozvali k sprožitvi epidemije sprememb, "katerih posledica bo, da se delu vrne čast in oblast in pošlje v preteklost sistem, ki temelji na izkoriščanju, razslojevanju, korupciji in sistemskem ustvarjanju revežev".