Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so v ponedeljek sporočili, da se nagibajo k temu, da bi minimalno plačo za leto 2027 določili še pred začetkom novega leta, pri čemer bi jo uskladili z rastjo cen življenjskih potrebščin. Kot ključni razlog so navedli večjo predvidljivost poslovnega okolja in lažje načrtovanje stroškov dela za podjetja.
V Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Slovenije so ob tem izrazili začudenje, da so socialni partnerji o namerah ministrstva izvedeli šele iz medijev. "Večji predvidljivosti načeloma ne nasprotujemo, odločno pa nasprotujemo temu, da bi ta postala izgovor za omejevanje rasti najnižjih plač," so zapisali v odzivu.
Podobno kritični so tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer se strinjajo, da je pravočasna določitev minimalne plače pomembna tako za delodajalce kot za zaposlene, a opozarjajo, da minimalna plača ni zgolj strošek dela, temveč predvsem instrument za zagotavljanje dostojnega plačila in primernega življenjskega standarda zaposlenih.
Opozorili so še, da zgodnejša določitev minimalne plače ne sme pomeniti manj prostora za socialni dialog. "Socialni dialog ne sme biti zgolj formalnost ali naknadna seznanitev z že oblikovano odločitvijo. Sindikati moramo imeti dejansko možnost podati argumentirana stališča, predstaviti položaj najnižje plačanih in vplivati na razpravo o višini minimalne plače. Končna pristojnost ministra za odločitev ne sme in tudi ne zmanjšuje pomena kakovostnega posvetovanja," so zapisali v ZSSS.
Kot so izpostavili v KS 90, bi morala razprava o minimalni plači upoštevati tudi dejstvo, da so slovenska podjetja leta 2025 ustvarila 7,3 milijarde evrov neto dobička oziroma dobrih 13 odstotkov več kot leto prej, hkrati pa se je povečalo število ljudi pod pragom tveganja revščine. "Kako je mogoče, da ob milijardnih dobičkih gospodarstva narašča tudi število revnih, politika pa se ponovno ukvarja predvsem z omejevanjem rasti najnižjih plač?Dobički namreč ne nastajajo sami od sebe, temveč jih s svojim delom soustvarjajo ljudje, ki morajo od tega dela tudi dostojno živeti," poudarjajo.
V KS 90 zagovarjajo določitev minimalne plače pri zgornji zakonski meji, torej pri 140 odstotkih minimalnih življenjskih stroškov, ter prenovo metodologije njihovega izračunavanja. Kritični so do tega, da trenutni izračuni še vedno temeljijo na več let starih podatkih o potrošnih navadah gospodinjstev.
V Zvezi svobodnih sindikatov pa so zadržani tudi do možnosti, da bi se zvišanje minimalne plače omejilo zgolj na inflacijo. Takšna uskladitev po njihovi oceni sicer ohranja kupno moč zaposlenih, ne zagotavlja pa izboljšanja položaja najnižje plačanih delavcev. Pri določitvi minimalne plače bi bilo treba upoštevati tudi gibanje plač, gospodarske razmere in zaposlenost. "Predvidljivost za delodajalce ne sme postati izgovor za omejevanje realne rasti minimalne plače," je v izjavi poudaril predsednik ZSSS Andrej Zorko.
Oba sindikata od ministrstva pričakujeta, da bodo morebitne spremembe zakona o minimalni plači ter izračuni za prihodnje leto najprej predstavljeni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in usklajevani s socialnimi partnerji. Po njihovem mnenju konkurenčnosti gospodarstva ni mogoče graditi na nizki ceni dela, temveč na višji produktivnosti, znanju in pravičnejši delitvi ustvarjene vrednosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.