Kako privarčevati 158 milijonov evrov?

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja se bodo znova sestali v četrtek. Danes so uspeli dogovoriti poslovnik pogajanj, po katerem se bodo sestajali dvakrat tedensko. Veliko časa pa so porabili tudi za razčiščevanje nejasnosti glede podatkov, ki jih je vlada zapisala v izhodišča za pogajanja.

Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pričakuje, da bi v četrtek že lahko podpisali tudi stavkovni sporazum; po januarski stavki je namreč vlada s sindikati javnega sektorja formalno še vedno v stavkovnem razmerju. Zatem pa bi nadaljevali s pogajanji o ukrepih, s katerimi bi plačno maso znižali skladno s proračunom za letošnje leto.

Tudi vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je po današnjih pogajanjih podpis stavkovnega sporazuma v četrtek ocenil kot realno možnost, če bo minister imel ustrezen mandat. A Posedi je obenem dejal tudi, da je njihovo videnje tega sporazuma precej drugačno od vladnega.

Tako bodo do četrtka pripravili stališče glede vladnega predloga, zanje pa je ključno, da se s tem sporazumom ugotovi, "da je bila kršena procedura pri sprejemu proračuna in da je zakon o izvrševanju proračuna problematičen," je pojasnil Posedi. Ko bodo rešili to vprašanje in podpisali sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, pa se bodo po njegovih besedah lahko začela pogajanja, ki pa "znajo trajati nekoliko dlje".

O ukrepih Virant še ne želi govoriti

Minister Virant vztraja, da je izhodišče za ta pogajanja sprejeti proračun za letošnje leto. Vladna stran pa se želi s sindikati dogovoriti, kako do 158-milijonskega znižanja plačne mase v javnem sektorju.

O ukrepih, ki jih bo vlada predlagala sindikatom, Virant tudi danes še ni želel govoriti, saj bi jih rad najprej predstavil sindikatom. Danes pa so po njegovih besedah veliko časa porabili, da so razčistili nejasnosti glede podatkov.

"Stanje smo v veliki meri razčistili, s tem da so naše ocene v veliki meri previdne in konzervativne," je povedal minister. Kot je pojasnil, vladne številke prikazujejo največje možne primanjkljaje ob koncu leta. Dopuščajo pa možnost, da so posamezni proračunski uporabniki del tega problema na svoji ravni že rešili.

Virant je ob tem znova ponovil, da izhajajo iz tega, "da je treba z javnimi financami, s proračunom zlasti v sedanjem trenutku ravnati zelo skrbno, zelo previdno in zelo odgovorno, da ne pošljemo kakšnega napačnega signala mednarodnim finančnim trgom. Zato bi bilo ta trenutek govoriti o kakšnem rebalansu proračuna zelo neodgovorno."

Kaj bo z izplačilom zaradi plačnih nesorazmerij?

Obstaja pa še en nerešen problem. Vlada bi morala letos javnemu sektorju izplačati 3. četrtino denarja, ki ga dolguje zaradi plačnih nesorazmerij. "To je hud udarec za javne finance," je dejal Virant in postregel tudi s številko – državo bi to stalo 170 milijonov evrov.

Država je na sodbo višjega delovnega sodišča, ki je odredilo izplačilo 3. četrtine plačnih nesorazmerij, vložila revizijo, a če ne bo razveljavljena, se bo s sindikati treba dogovoriti o načinu izplačila. In druge možnosti, "kot da si vsi v javnem sektorju za eno leto znižamo plače za nekaj odstotkov", Virant ne vidi.

Virant prikriva podatke o stanju v policiji?

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) menijo, da Virant ni resnicoljuben. Po njihovem mnenju ''namerno skriva 12,1-odstotno znižanje zaposlenih v policiji v obdobju zadnjih pet let ter tako poskuša neposredno odgovornost politike za neracionalno zaposlovanje najbolje plačanega kadra spet naprtiti na pleča zaposlenih v javnem sektorju, ki že tako prejemajo sramotno nizke dohodke.''

Število zaposlenih v policiji se je, kot navajajo v sindikatu, med krizo zmanjšalo. Po podatkih Ajpesa je bilo januarja 2008 v policiji zaposlenih 9321, januarja 2013 pa le še 8189 javnih uslužbencev.

Z navedenim znižanjem števila zaposlenih v policiji se je po ocenah sindikata ogromno povečala obremenitev zaposlenih, ki so celo za manjši dohodek morali prevzeti dodatne naloge na račun manjkajočega kadra.