Vlada o predlogih petega protikoronskega zakona

Vlada  predloge obravnava že danes, saj so sicer redno četrtkovo sejo prestavili zaradi načrtovanega obiska premierja Janeza Janše na vrhu EU v Bruslju, ki pa je bil nato odpovedan.

Na dnevnem redu za današnjo sejo ima vlada predlog petega protikoronskega zakona, ki je sicer še v usklajevanju med socialnimi partnerji. Med drugim prinaša dodatek za delo zaposlenim, ki delajo v neposrednem stiku z obolelimi s covidom-19, podaljšanje čakanja na delo za določene panoge ter ponovno izplačilo temeljnega dohodka samozaposlenim, ki so zabeležili padec dohodka zaradi covida-19.

Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, pa se s predlogom zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 tudi določajo ukrepi na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Sindikati predlagajo nadaljevanje pogajanj

Reprezentativne sindikalne centrale so vlado sicer dopoldne pozvale, naj ta teden še ne sprejme predloga petega protikoronskega zakona, temveč nadaljuje usklajevanja s socialnimi partnerji oz. iz zakona izvzame neusklajene predloge: "To zlasti velja npr. za predlagan način reševanja problematike skrajševanja čakalnih vrst, ki so bile kritične tudi že pred izbruhom epidemije, pa tudi za nekatere druge rešitve, s katerimi smo socialni partnerji po vsebini sicer soglašali, vendar pomenijo spremembe sistemskih ureditev, niso začasne in jih je zato potrebno urejati izven interventnega zakona, kar PKP5 po svoji naravi je. Vsekakor pa se trenutna situacija ne sme izkoriščati za vpeljavo sprememb, ki brez soglasja socialnih partnerjev neposredno vplivajo na delovanje sistema (zlasti sistemov socialne varnosti) in hkrati predstavljajo odmik od temeljnih načel na katerih delovanje sistema temelji."

Po njihovem naj PKP5 vsebuje samo določbe, ki se neposredno nanašajo na preprečevanje in omejevanje širjenja okužb s covid-19 ter na ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje posledic širjenja virusa, ne pa tudi določb, ki so sistemske narave in s tem nimajo neposredne zveze. "Posebej pomembno je, da je bilo soglasje socialnih partnerjev doseženo glede nekaterihpomembnih rešitev, ki smo jih predlagali tudi sindikati, npr. glede podaljšanja ureditve nadomestila plače za čas odrejene karantene in za čas varstva otroka, ki mu je odrejena karantena, glede zagotavljanja sredstev za pokrivanje primanjkljaja ZZZS, glede razbremenitve zdravnikov družinske medicine z možnostjo odsotnosti z dela do 3 dni brez obiska osebnega zdravnika, glede možnosti prerazporejanja zaposlenih v zdravstvu in delu socialnega varstva ob soglasju zaposlenega itd ... Nadalje pričakujemo, da bo vlada predloge, ki se nanašajo na sistem plač v javnem sektorju ali na delovna razmerja javnih uslužbencev, usklajevala in uskladila v socialnem dialogu s sindikati javnega sektorja, s katerimi se o predmetnih vsebinah še ni usklajevala. Prav tako opozarjamo, da PKP5 ne naslavlja reševanja problemov mladih, zlasti tistih, ki delo opravljajo v negotovih oblikah dela," so še zapisali. 

Sindikati zapustili sejo ESS

Pred obravnavo na vladi je sicer predlog znova tudi na mizi socialnih partnerjev na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), a se je ta končala predčasno, saj so jo zapustili predstavniki sindikatov. Predsednik Sindikata Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da "na vladni strani ni bilo pripravljenosti, da se uskladi še preostale člene, ki so ostali odprti".

"Stališča vlade do vprašanj, do katerih bi se vlada morala opredeliti, danes nismo dobili. Še več, nekateri členi, ki so bili po našem razumevanju že zaprti, so se danes znova vrnili na mizo," je dejal.

Med odprtimi zadevami je izpostavil vprašanje nacionalnega razpisa, ki bo zasebnikom v zdravstvu omogočil, da sodelujejo v pri izvajanju storitev, financiranih iz javnih sredstev. Nasprotujejo tudi sistemu, ki bi izven plačnega sistema omogočil nagrajevanje le določene skupine v zdravstvu. Niso se strinjali niti s pogoji za izplačilo nadomestila za čakanje na delo.

"Zadovoljni smo, da se čakanje na delo ne samo podaljša, ampak se podaljša ne glede na glede na panogo," pa je po seji zakonski predlog vlade ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. Izredno prizadeta namreč niso le podjetja iz turističnega in transportnega sektorja, temveč tudi nekatera izvozno usmerjena podjetja oz. podjetja, ki imajo nekatere druge specifike.

Tudi Smole pa ni zadovoljen s celotnim izkupičkom pogajanj. Delodajalci so pričakovali, da bo vlada glede na obete in razmere zaradi epidemije covida-19 zamrznila rast minimalnih plač, saj je vsak dvig trenutno zanje nesprejemljiv. Nezadovoljen je tudi z neurejenostjo dela na daljavo, ki je v času epidemije pridobilo na veljavi, vendar pa bi moralo biti urejeno na delodajalcem in zaposlenim bolj prijazen način.

Razmeram bi morali prilagoditi tudi razporejanje dopusta in delovnega časa, da bi delodajalcem olajšali delo. "V času, ko bo delovnih mest vse manj, bi morali rešiti tudi vprašanje delavcev, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, pa še nadaljujejo z delom," je dejal.

Strinja se s predstavniki vlade, da se mudi s sprejetjem nekaterih ukrepov, ki so vezani na začetek veljavnosti, kot je čakanje na delo. "Vendar pa je odprta še vrsta vprašanj, ki nimajo te časovne komponente. Pričakujemo, da se bo takoj po sprejetju tega zakona začelo z usklajevanjem za šesti protikoronski paket," je poudaril. Tako bi imeli po njegovih besedah dovolj časa, da predloge ne uskladijo le z vlado, temveč tudi s sindikati.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob prihodu na večerno sejo vlade v odzivu na odločitev sindikatov obžaloval, da so se predstavniki delojemalcev po "okoli 20 urah pogajanj na pogajalski skupini" odločili za tak korak. Po njegovih besedah je bilo skoraj štiri petine členov usklajenih, kar vidi kot "zelo dober uspeh".

Njegov predlog sklepa je bil, da so se na ESS z osnutkom zakonskega predloga seznanili in da vladi priporočajo, da predloge socialnih partnerjev čim bolj upošteva. A sindikati s tem niso bili zadovoljni in so želeli, da pogajanja nadaljujejo.

Cigler Kralj je ob tem povedal, da se kot minister in predsednik ESS trudi iskati ravnotežje med tem, da časovno kolikor se da hitro odgovorijo na potrebe trga dela, zdravstva in ostalih področij ter da na drugi strani v največji možni meri vključijo v pripravo socialne partnerje. Pripomnil je tudi, da je bila delodajalska stran pripravljena brez večjih pripomb sklep podpreti.

Vlada tudi o nacionalnem demografskem skladu

Poleg tega bodo ministri zvečer obravnavali predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, v katerem bodo združene vse strateške in portfeljske naložbe države, ki jih upravljajo (para)državni upravljavci. Izjema naj bi bila državna energetska podjetja in pa upravljalec avtocest Dars. Vrednost naložb v skladu bi bila v takem primeru nekaj več kot 8,5 milijarde evrov.

"Predlog zakona zasleduje cilj poenostavitev strukture upravljanja, jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb ter večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti," so navedli v vladnem uradu.

Demografski sklad bi tako nadomestil dosedanje državne upravljalce naložb oz. premoženja - Slovenski državni holding, Kapitalsko družbo, Družbo za upravljanje terjatev bank, DSU, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Modro zavarovalnico.

Vlado sta sicer pri urejanju tega področja prehiteli opozicijski SD in SAB, ki sta prejšnji teden v parlamentarni postopek vložili svoj predlog zakona o slovenskih demografskih rezervah.