Sindikati in GZS s svojimi predlogi za sedmi protikoronski zakon

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vladi posredovala predloge ukrepov, za katere je prepričana, da jih je treba vključiti v sedmi protikoronski zakonodajni paket. Med drugim v GZS znova predlagajo preložitev uveljavitve določil zakona o minimalni plači, ki bo po njihovih navedbah z novim letom sicer povzročil velik dvig plač.

Številni ukrepi vlade, ki so bili sprejeti doslej, so v letošnjem letu, močno zaznamovanem z epidemiološko krizo, prispevali k ohranitvi več 10.000 delovnih mest in obstoju številnih podjetij, so sporočili z GZS. Generalna direktorica Sonja Šmuc je ocenila, da drugi val epidemije covida-19 in ponovno zapiranje dela gospodarstva kličeta k sprejemu dodatnih ukrepov za ohranitev gospodarstva in okrepitvi nekaterih obstoječih rešitev. Za premagovanje razmer v koronski krizi zato vladi in pristojnim ministrstvom predlagajo 13 sistemskih ukrepov.

Med predlaganimi ukrepi za sedmi protikoronski zakon so zamrznitev minimalne plače, dvig deleža povračila dela fiksnih stroškov glede na tri razrede padca prodaje ter določitev kriterija upravičenosti pri 30-odstotnem padcu prodaje. Vladi in ministrstvom predlagajo popravke poroštvene sheme za nova posojila, med drugim neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti in poenostavitve pri vlogah za posojila do enega milijona evrov v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev.

Želijo si, da bi vlada pripravila razvojni paket, ki bi vključeval subvencijo za razvojne kadre, raziskovalno-razvojni vavčer, razvojno-inovacijske projekte ter krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Predlagajo tudi podaljšanje ukrepov iz petega protikoronskega zakona, ki se iztečejo konec leta, in sicer temeljnega dohodka ter ukrepa povrnitve nadomestil plače za karanteno oz. višjo silo zaradi varstva otrok. Podaljšajo naj se za pol leta. Prav tako predlagajo, da se do 30. junija podaljša ukrep čakanja na delo.

Želijo si tudi sprememb pri povračilu nadomestila za skrajšan delovni čas: subvencija države podjetju naj znaša 80 odstotkov nadomestila plače zaposlenega, vendar ne manj od trenutnih zneskov, izračunanih na osnovi 80 odstotkov minimalne osnove za socialne prispevke. Predlagajo tudi, da sedmi protikoronski zakon prinese podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev.

S svojimi predlogi tudi sindikati

V Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam pa ugotavljajo, da se ponavlja zgodba sprejemanja preteklih protikoronskih zakonov z izključevanjem sindikatov iz postopka priprave in usklajevanja rešitev interventnih ukrepov. "Takšen način postaja ustaljen vzorec, ki je za KSS Pergam popolnoma nesprejemljiv," dodajajo v sindikalni zvezi.

Podobno kot v sredo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo na – po njihovih besedah – neenakopravno obravnavo socialnih partnerjev, saj so delodajalci za razliko od sindikatov vključeni v pripravo in usklajevanje zakonodaje. Tako se je zgodilo ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, enako pa se ponavlja v primeru sedmega, ocenjujejo. Takšno ravnanje se jim zdi zavržno glede na to, da so sindikati po njihovih zagotovilih pravočasno in večkrat pozivali in predlagali ustanovitev pogajalske skupine za sedmi protikrizni zakon, čemur pa naj bi vladna stran – z ministrstvom za delo na čelu – nasprotovala.

Osrednje mesto za socialni dialog je Ekonomsko-socialni svet (ESS), poudarjajo v KSS Pergam in vlado pozivajo, da akte, ki spadajo v pristojnost ESS, v skladu z njim tudi usklajuje. "Če pa se je vlada odločila, da ne namerava več delovati v okviru ESS in spoštovati njegovih pravil, pa naj nam to nedvoumno sporoči," sporočajo.

V KSS Pergam tako pričakujejo takojšnjo vključitev socialnih partnerjev v pripravo in usklajevanje predloga sedmega protikoronskega zakona, aktivno vključevanje socialnih partnerjev v oceno učinkovitosti prejšnjih pritikriznih zakonov in sodelovanje sindikalne strani pri pripravi morebitnih novih interventnih ukrepov.

Tako kot v ZSSS tudi v Pergamu ostro nasprotujejo vključitvi predloga zamrznitve minimalne plače v sedmi protikoronski zakon, na kar so skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami opozorili že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona, ko so se takšni predlogi na strani delodajalcev že pojavljali. "Predlogom v smeri zamrznitve bomo nasprotovali z vsemi zakonitimi sredstvi," napovedujejo.

V KSS Pergam so oblikovali tudi 28 predlogov za vključitev v sedmi protikoronski zakon. V sindikalni zvezi pričakujejo, da bodo predlogi predmet obravnave na posameznih ministrstvih, ki pripravljajo predloge za sedmi protikoronski zakon, predvsem pa v okviru usklajevanja s socialnimi partnerji znotraj ESS.

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije medtem poudarjajo, da pri sprejemanju protikoronskih zakonov samostojno in v okviru krovne organizacije ZSSS sodelujejo pri predlogih ukrepov ob sprejemanju, a je bila večina predlogov do zdaj po njihovih navedbah preslišana in neupoštevana. Izpostavljajo resne posledice, ki jih ima koronska kriza za panogo in delovna mesta v njej, obenem pa poudarjajo, da še vedno niso bili sprejeti ukrepi, ki bi omogočali delodajalcem v gostinstvu in turizmu, da bi čim več družb ohranili pri življenju in preprečili odpuščanja.

Javno razpoložljivi podatki o gibanjih v panogi so po njihovem prepričanju pokazatelj, da "ukrepi, ki jih država sprejema, niso zadostni niti dovolj učinkoviti, še manj pa pravočasni, predvsem za panogo gostinstva in turizma". O tem, dodajajo, pričajo predvsem podatki o naraščajočem številu brezposelnih in ugašanju podjetij v panogi. Zato tudi oni od vlade zahtevajo vrsto dodatnih ukrepov za pomoč sektorju.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki predstavlja 145.000 delavcev v obrti in malem gospodarstvu, medtem poziva k takojšnjemu premišljenemu odprtju večine obrtnih dejavnosti, predvsem pa to po njihovih navedbah velja za frizerske in kozmetične salone, zlatarje, cvetličarje, vrtnarje, avtopralnice in vsaj delno gostince.

Pridružujejo so oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da je glede na trenutne epidemiološke razmere jasno, da omenjene dejavnosti niso vplivale na porast okužb, dokler so delovale zakonito. Tudi v sindikatu že dlje časa zaznavajo rast dela na črno na terenu, pri katerem se varnostni ukrepi ne upoštevajo. "Zapisano gre v škodo delavcem, državi in celotni regulirani dejavnosti omenjenega dela gospodarstva, sploh pa gre v škodo (javnemu) zdravju," opozarjajo. Tudi oni imajo vrsto predlogov za vlado.

Cigler Kralj zavrača očitke o šibkem socialnem dialogu

 Minister za delo Janez Cigler Kralj je danes zavrnil očitke sindikatov, da je zanj socialni dialog "mrtva črka na papirju". Poudarja, da si socialni dialog prizadeva voditi od samega začetka ministrovanja, kar dokazujejo tudi številne seje Ekonomsko-socialnega sveta in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uskladili.

"Vlada pripravlja že sedmi paket ukrepov, ki bodo ublažili posledice epidemije, in prav v vseh šestih sprejetih zakonih so bili vsebovani številni ukrepi, ki so zaščitili pravice delavcev in njihov ekonomsko-socialni položaj," so poudarili na ministrstvu in dodali: "Pripravili smo ključne zaščitne ukrepe in s tem ohranili 300.000 delovnih mest ter omejili posledice covida-19 za gospodarstvo. Predlagani zaščitni ukrepi s strani našega ministrstva so bili sprejeti dobro in dejansko v celoti usklajeni s socialnimi partnerji," so izpostavili. Tudi ukrepi iz drugih resorjev so po njihovih besedah dobili pozitivne odzive in bili večinoma sprejeti z visoko stopnjo soglasja med socialnimi partnerji.

Cigler Kralj razume tudi vsa prizadevanja delojemalcev in delodajalcev glede minimalne plače. Seznanjen je tako z željami delodajalcev po zamrznitvi zneska minimalne plače kot željami sindikatov po novem izračunu višine minimalnih življenjskih stroškov. "Razprava socialnih partnerjev na to temo je potrebna, saj gre za zelo pomembno vprašanje. Zato je minister tudi podprl predlog delodajalcev, da socialni partnerji o minimalni plači razpravljajo na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta, s čemer pa se predstavniki sindikatov niso strinjali," so izpostavili.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izpostavljajo, da so vedno bolj prepričani, da ima ravnanje ministrstva za delo svoj namen. "In eden izmed njih je morda namerno izključevanje sindikatov. Ne samo iz procesa oblikovanja in sprejemanja pritikoronskih zakonov, temveč tudi iz socialnega dialoga," menijo.