Sindikati za soglasje vseh strani

Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade so na današnjih usklajevanjih novega socialnega sporazuma zaprli poglavji o tehnološkem razvoju oziroma vlaganjih v raziskave in o konkurenčnosti gospodarstva, največ časa pa posvetili sedmemu poglavju, ki govori o zaposlovanju in trgu dela. Ustavilo se je pri stopnji soglasja glede sprememb zakona o delovnih razmerjih. Naslednjič se bodo sestali 15. januarja prihodnje leto.

Vodja ožje vladne pogajalske skupine Dušan Krajnik je po pogajanjih povedal, da so se danes poleg petega in šestega poglavja dogovorili tudi o precejšnjem delu sedmega poglavja. "Bilo je nekaj turbulence pri delu, kjer so posamezni delodajalci želeli umakniti določene svoje predloge, pa jim sindikati tega niso pustili," je povedal. Gre za naloge delodajalcev glede zaposlovanja dela na črno. Na koncu so se dogovorili, da te naloge ne bodo naštete po alinejah, ampak jih bodo vključili v uvodni del poglavja.

Sedmo poglavje govori tudi o zakonu o delovnih razmerjih. Sindikati vztrajajo, da je za spremembe tega zakona potrebno soglasje vseh treh strani, delodajalci pa da bi bilo treba soglasje doseči le pri ključnih točkah, je povedal vodja sindikata Pergam Dušan Rebolj. "Menimo, da je zakon o delovnih razmerjih lahko sprejet samo s soglasjem socialnih partnerjev," je dejal.

Sindikati so tudi prepričani, da bi bilo treba spodbujati zaposlovanje za nedoločen čas. "Vsaka država z razvitim trgom spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas, kar pa ne pomeni, da niso odprte druge oblike dela," pravi Rebolj. Glede nalog o preprečevanju dela na črno bodo sindikati so naslednjih usklajevanj podali svoj predlog, in sicer da se sproti obvešča inšpekcijo za delo, sindikati pa naj bi tudi začeli objavljati črno listo podjetij, ki zaposlujejo na črno oz. mimo kolektivnih pogodb.

Pri odprtju poglavja o trgu dela so se pokazale vse razlike med socialnimi partnerji, je povedal Jože Smole iz Gospodarske zbornice Slovenije. "Dejstvo je, da sindikati ne sprejemajo nobenega teksta, ki bi vseboval kakršnekoli spremembe tako glede pridobljenih pravic kot tudi spremembe s ciljem večje prožnosti dela," pravi Smole. Kot dodaja, bi se morali spremembam in vedno večjim potrebam globalnem trgu prilagoditi z večjo fleksibilnostjo trga dela. "Kar pa se je danes izkazalo za praktično nemogoče." Po njegovem bi bila prilagoditev razmeram na trgu v korist tudi zaposlenim.

Usklajevane novega socialnega sporazuma se nadaljuje januarja

Socialni partnerji se bodo na usklajevanjih socialnega sporazuma ponovno dobili 15. januarja 2007, ko bodo nadaljevali z usklajevanjem poglavja o trgu dela, odprli pa naj bi tudi poglavji o politiki plač in pogojih dela. Krajnik je optimističen: "Prepričan sem, da bo po danes izkazani volji volja za to, da v doglednem času končamo usklajevanja socialnega sporazuma, z novim letom še bolj prisotna."

Rebolj pravi, da se jim brez soglasja pri spremembah zakona o delovnih razmerjih tudi sprejem socialnega sporazuma ne zdi potreben, ključna pa bosta poglavji o trgu dela in plačni politiki. Smole meni, da je dogovor vsekakor možen, ob tem pa pravi: "Mi smo stran, ki je že doslej popuščala v največji možni meri. Sedaj so na vrsti sindikati."

Krajnik pričakuje, da bodo vsebinska usklajevanja v večji meri končali do aprila prihodnje leto, po redakcijskih in drugih popravkih pa da je moč končni sprejem socialnega sporazuma pričakovati do poletja.