Sindikati nad predlog interventnega zakona: napovedujejo tudi stavko

V reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah Ekonomsko socialnega sveta (ESS) v zvezi s t.i. interventnim zakonom za razvoj Slovenije, ki so ga vložili poslanci treh parlamentarnih strank, ugotavljajo, da je njegov naslov zavajajoč, so zapisali v javnem pismu: "Po vsebini ne gre za razvojni zakon oziroma za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oziroma blažitev posledic krize. Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države." 

Razen ukrepov, ki se nanašajo na znižanje DDV za osnovna živila ter ukrepov za znižanje stroškov energije, gre za že večkrat slišane predloge iz 'železnega' repertoarja delodajalskih organizacij, ki so jih predlagatelji nekritično, brez resne presoje, povzeli v svoj predlog zakona, menijo. "Negativne posledice takšnih ukrepov bodo lahko kasneje občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi. Skratka vsi tisti, ki že danes nosijo največje breme draginje," svarijo sindikati. 

Sindikalne centrale so se do praktično vseh teh predlogov, od socialne kapice, do polnega dvojnega statusa, regresnih zahtevkov, prisilnega upokojevanja in zniževanja davkov na določene kapitalske dobičke v preteklosti že večkrat negativno opredelili, pod različnimi vladami različnih barv, so spomnili: "In tako je tudi tokrat! Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko socialnega sveta predlogom, kakršni so predlagani, odločno nasprotujemo, predvsem pa nasprotujemo enostranskemu načinu sprejemanja zakonodaje."

Opozarjajo, da predlogi ne le zmanjšujejo, temveč v celoti ukinjajo solidarnost med zavarovanci v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, številnim delavcem ukinjajo možnost prejemanja spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi in jim proti njihovi volji prekinjajo pogodbe o zaposlitvi, zmanjšujejo odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter namesto višje obdavčitve premoženja prinašajo dodatne dobičke tistim z večjim številom nepremičnin, ki jih oddajajo v najem, brez varovalk, da bi imeli dejansko od tega kaj vsaj tisti, ki stanovanja najemajo.

Poudarjajo tudi, da predlog zakona ne vsebuje finančnih posledic vseh predlaganih ukrepov (npr. uvajanje polnega dvojnega statusa), finančne posledice nekaterih ukrepov pa so po našem prepričanju bistveno podcenjene. V vsakem primeru pa predlog zakona ne predvideva nobenih ukrepov, ki bi zagotovili nadomestitev izpada davčnih prihodkov in s tem preprečili posege v pravice iz javnih sredstev ter v obseg ali kakovost javnih storitev, svarijo: "Po našem prepričanju obstaja tudi resna nevarnost, da bi bilo s sprejetjem takšnega zakona ogroženo koriščenje sredstev na podlagi že sprejetih in izvedenih ter s strani Evropske komisije potrjenih ukrepov oziroma reform iz Načrta za okrevanje in odpornost, sprejetje teh predlogov pa bi zelo verjetno pomenilo tudi odstopanje od fiskalnih pravil Evropske unije."

"Še posebej zaskrbljujoče je, da predlog posega na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter prispevkov za socialno varnost in to kljub temu, da je bilo v letu 2025 v zvezi s tem doseženo tripartitno soglasje tako sindikatov, kot tudi delodajalskih organizacij in vlade, to soglasje pa so spoštovali tudi poslanci v zakonodajnem postopku pri sprejemanju zakona, pri čemer je bil sklenjen tudi dogovor, da se bo problematika prispevkov obravnavala celostno, v okviru socialnega dialoga in v soglasju s socialnimi partnerji," so zapisali. 

Poslance, ki so interventni zakon vložili pozivajo, da ga umaknejo iz zakonodajnega postopka ali v njem ohranijo zgolj ukrepe, ki naslavljajo problematiko energetske krize in draginje (znižana stopnja DDV na osnovna živila), v razpravo, o katerih naj na ustrezen način enakopravno vključijo tudi socialne partnerje, z namenom vključitve varovalk, ki bi zagotovile, da bodo ti ukrepi dejansko dosegli svoj namen in ne zgolj povečevali dobičkov podjetij ali bili v korist le peščici ljudi, so pozvali. 

Vse ostale vsebine, ki so jih predlagali v zakonu, pa sodijo v resen, strokoven in vključujoč socialni dialog v času, ko bo imenovana vlada s polnimi pooblastili in bo imela pooblastila za njihovo obravnavo v okviru Ekonomsko socialnega sveta in njegovih delovnih teles, menijo. 

Sindikati so pripravljeni na dialog in iskanje rešitev: "Ne moremo pa in tudi nočemo pa pristati na enostranske posege v pravice zaposlenih ter v sprejemanje ukrepov, ki imajo lahko dolgoročne in morda celo nepopravljive negativne posledice za sisteme socialne varnosti, obseg in kakovost javnih storitev in za povečavanje neenakosti v družbi. Prepričani smo, da Slovenija ne potrebuje zakonov, ki slabšajo standard ljudi, temveč politike in zakone, ki krepijo blaginjo, dostojno delo in socialno varnost." 

Sindikati s tem pozivom izkazujeho svojo zavezanost dialogu, pripravljeni pa smo na oba scenarija, tako na dialog, kot tudi na konflikt, v kolikor bi predlagatelji enostransko vztrajali na svojih predlogih, so zapisali. 

Konfederacija sindikatov ostro nasprotujejo interventnemu zakonu, ki ga predlagajo NSi, SLS in Fokus. Kot je danes opozoril njen predsednik Damjan Volf, zakon reže sredstva za vlaganje v javno dobro in infrastrukturo, napovedano znižanje davka na dodano vrednost pa po njegovih besedah ne bo koristilo delavcem, temveč izključno kapitalu. To se je že zgodilo na Hrvaškem, je dejal.

"Ko govorimo o interventnem zakonu, smo jasnega stališča, da v veliki večini to ni interventni, ampak sistemski zakon. Pozivamo predlagatelje, da umaknejo ta omnibus, ki neposredno vpliva skorajda na vsakega v državi, in da v iskrenem socialnem dialogu odpremo kvalitetno razpravo," je dejal Volf. Ta predlog jih je negativno presenetil po predvolilnih obljubah strank o krepitvi socialnega dialoga, je dodal.

Volf je opozoril na ignoriranje zahtev delavstva in napovedal zaostritev aktivnosti. "V sindikatu se jasno zavedamo, da je najmočnejša mišica delavskega gibanja stavka in v preteklosti se je nismo nikoli ustrašili uporabiti. Če bo šla zadeva v kontekstu monologa in nagrajevanja gospodarstva, bomo brez pardona uporabili skrajni element delavskega boja, in to je stavka," je bil jasen.

V konfederaciji so izpostavili paradoks slovenskega trga dela, kjer ob rekordni zaposlenosti in rekordnih dobičkih v zasebnem sektorju narašča socialna izključenost, saj po njihovih ocenah na pragu revščine živi kar 300.000 ljudi. Opozorili so na problematiko tuje delovne sile; vsak šesti delavec v državi je tujec, pri čemer jih kar 90 odstotkov prejema minimalno plačo. To po navedbah sindikata povzroča plačni damping.

Ob tem so opozorili, da država infrastrukturno in stanovanjsko na tako množične migracije ni pripravljena. Sindikalisti so obsodili tudi kriminalizacijo bolniških odsotnosti in poudarili, da so delavci bolni zaradi slabih delovnih pogojev, število dolgotrajnih bolniških staležev pa se povečuje predvsem na račun zdravstvene blagajne in ne delodajalcev.

Izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije KS 90 Ana Jakopič je izpostavila, da bodo v primeru stagnacije plač in ignoriranja sindikalnih zahtev s strani političnih odločevalcev sledili socialni nemiri ter zlom socialnega dialoga. Ocenila je, da se trenutno "s kladivom razbija socialna država", a ob tem dodala, da so sindikati kljub vsemu raje za pogajalsko mizo kot na ulici.

Govorci so bili kritični tudi do predvolilnih primerjav s Hrvaško in trditev, da sosednja država Slovenijo ekonomsko dohiteva. Predsednik hrvaškega Sindikata Istre, Kvarnerja in Dalmacije Vedran Sabljak je te navedbe označil za netočne. Kot je pojasnil, so plače v Sloveniji vedno bistveno višje, država pa je močnejša na socialnem področju. Na Hrvaškem za razliko od Slovenije denimo ni obveznega regresa, božičnice in drugih dodatkov k plači, je naštel. Pojasnil je še, da se tudi na Hrvaškem soočajo s hudim plačnim dampingom na račun uvoza tuje delovne sile.