Sindikati za višji znesek povračila stroškov za prehrano in prevoz

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, med drugim predlagajo spremembo uredbe, ki opredeljuje najvišje neobdavčene zneske povračil stroškov.

Pri tem je najpomembnejši znesek povračila stroškov za prehrano, za katerega predlagajo, da se dvigne za 20 odstotkov oz. z 7,96 na 9,55 evra na dan. Razlog za ta predlog je okoli 20-odstotna prehranska inflacija od zadnje določitve teh zneskov leta 2022, je pojasnil Počivavšek.

Sindikati predlagajo tudi, da se za 15 odstotkov dvignejo neobdavčeni zneski prevoza, kilometrine za službeno potovanje, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje ter solidarnostne pomoči.

Sindikalne centrale predlagajo tudi, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10 odstotkov. "Glavna je tukaj splošna davčna olajšava, gre pa tukaj za kombinacijo razlike v uskladitvi iz preteklih let, ko uskladitev ni bila 100-odstotna in pa za celotno uskladitev, ki je vezana na rast plač od junija lanskega leta do junija letošnjega leta," je dejal Počivavšek. Podlaga za ta dvig je po njegovih besedah v zakonu o dohodnini.

Po prepričanju predsednika Pergama predlog sindikatov prinaša koristi vsem zaposlenim v Sloveniji, medtem ko zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša določeno razbremenitev plač samo za tiste, ki imajo plače višje od 7500 evrov.

"Glede na to, da v teh dneh in v preteklosti, da smo že stokrat slišali laž s strani predlagateljev interventnega zakona, da ta zakon razbremenjuje plače, je prav, da se tudi stokrat ponovi dejstvo, da ta zakon delovnim ljudem, tistih, ki zaslužijo manj kot 7500 evrov, z vidika razbremenitve plač ne prinaša popolnoma ničesar," je poudaril.

"Interventno zakonodajo potrebujemo za najrevnejše, za delavstvo, ne pa za najbogatejše," je ob tem izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Politiki je očital, da gre s tem zakonom izključno v izpolnitev "mokrih sanj gospodarskih družb", ki so od leta 2022 pa do leta 2025 za več kot 20 odstotkov povečale dobičke, medtem ko je revščina v tem obdobju samo še narasla.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ob tem izpostavil, da sindikati niso proti višjim plačam. "Daleč od tega, smo pa proti temu, da bi politika dajala tistim, ki imajo 7500 evrov mesečne plače," je dejal. Razbremeniti je treba plače vseh delavcev, ne samo en del plač izbrancev politike, je poudaril.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Pri tem so kritični do sindikatov, ki da želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma.

V sindikatih so v tednu dni zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije zbrali 20.660 od potrebnih 40.000 podpisov, je razvidno z njihove spletne strani Proti razkroju Slovenije. Na portalu eUprave je medtem navedeno število 15.461 podpisov. Rok se sicer izteče 5. oktobra.

Sorazmerno s tem, kot narašča podpora ljudi proti interventnemu zakonu in število zbranih podpisov, tako tudi narašča širjenje dezinformacij in rušenje sindikatov, je medtem opozorila generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

Med očitki, ki jih je izpostavila Vuk, je tudi, da nasprotujejo nižjim cenam hrane. Kot je poudarila, imajo spisane varovalke, ki so jih želeli uskladiti s predlagatelji zakona zato, da bi se z nižjim DDV na osnovna živila zagotovila tudi nižja cena za vse ljudi.

"Primer Hrvaške nas uči, da se z znižanjem DDV na hrano ne zniža tudi cena hrane, nasprotno, cena hrane se je zvišala, prihodki trgovcev pa ravno tako," je še povedala.