Sindikati javnega sektorja začenjajo priprave na splošno stavko

Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, v katero so povezani sindikati, ki imajo skupaj včlanjenih prek 71.000 zaposlenih v javnem sektorju, je na današnji izredni seji ugotovilo, da vlada "tudi pri pripravi predloga sedmega protikoronskega zakonskega paketa (PKP7) nadaljuje s prakso neenakopravne obravnave socialnih partnerjev", so zapisali v sporočilu za javnost. 

Dodajajo, da vlada, tako kot pri pripravi prejšnjih protikoronskih zakonskih paketov, kljub nasprotnim zagotovilom, sindikalni strani ne omogoča pravočasne vključitve v pripravo zakonskega predloga, pravijo pri KSJS. "Medtem delodajalsko stran seznanja že z njegovimi delovnimi osnutki, v katere vključuje tudi njihove predloge, ki pa imajo neposredni negativen učinek na zaposlene z najnižjimi dohodki, saj vključujejo zamrznitev minimalne plače." Prav slednji predlog je za sindikate povsem nesprejemljiv, dodajajo. 

Zavedajo se, da je epidemija koronavirusa hudo prizadela gospodarstvo in da je prav, da podjetja, dobivajo krepke subvencije, vendar je epidemija hudo prizadela tudi delavce in njihove družine, zlasti tiste z najnižjimi dohodki, zato so predlogi za zamrznitev minimalne plače nespodobni in nesprejemljivi, pravijo pri KSJS. 

Levica podprla začetek priprav 

V Levici so medtem izrekli podporo sindikatom javnega sektorja pri začetku priprav na splošno stavko in dodali, da je povod za stavko odločitev vlade, da bo ugodila zahtevam Gospodarske zbornice Slovenije, ki že mesece zahteva zamrznitev dogovorjenega dviga minimalne plače. Od novega leta dalje mora namreč minimalna plača avtomatično za 20 odstotkov presegati prag minimalnih življenjskih stroškov, kar v tem trenutku pomeni dvig na 736 evrov neto. 

"Kapital je deležen milijardnih subvencij brez kakršnihkoli obveznosti, kot bi bila na primer prepoved odpuščanja za čas krize. Delavci pa se morajo po drugi strani ponovno boriti za že dve leti dogovorjen dvig, ki bi najnižje plače šele dvignil nad najosnovnejše stroške za hrano in streho nad glavo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako ocenjujejo, da vlada v dogovoru z delodajalci epidemijo "zlorablja za odstop od zakonsko dogovorjenega zvišanja minimalne plače, pri čemer krši osnovna pravila socialnega partnerstva, ki do zdaj v Sloveniji niso bila vprašljiva". Vlada nosi izključno odgovornost, da je socialni dialog v Sloveniji mrtev, še trdijo sindikati in dodajajo, da vlada " sploh ne skriva več, da bo spremembe uveljavljala z aroganco oblastniške moči". 

Premier Janez Janša v odzivu na družbenem omrežju zapisal, da pogajanja in pogovori v okviru Ekonomsko-socialnega sveta še potekajo. "Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga," je dodal.

Vlada je doslej pripravila že šest paketov pomoči za blažitev posledic epidemije, sedmega naj bi v obravnavo v DZ poslala še ta mesec. Kot je razvidno iz osnutka, ki je prišel v javnost, naj bi vanj vključila tudi določbo, po kateri naj bi nova formula za izračun minimalne plače ne bila uveljavljena 1. januarja, ampak šele 1. aprila. Naj pa bi šlo to zvišanje še do konca septembra v breme države.