Sindikati zbrali podpise, opozicija bo sodelovala v referendumski kampanji

"V treh tednih ali 12 dni pred rokom smo dosegli točko, ko bomo državljani in državljanke lahko prakticirali neposredno demokracijo. Ta je dobra za Slovenijo, saj predstavlja vrhunec demokratičnih principov v vsaki državi," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj.

Predstavniki delojemalcev so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve.

Zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države.

Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.

"V Svobodi se iskreno veselimo te kampanje, kjer bomo lahko predstavili vse, kar je narobe s tem interventnim zakonom. In prepričan sem, da bomo zmagali," je danes v DZ dejal poslanec Svobode Matej Grah. Kot je poudaril, so s svojo infrastrukturo tudi pripravljeni pomagati sindikalnim centralam in civilni družbi.

Da bodo sodelovali v referendumski kampanji zoper interventni zakon, je danes v DZ dejala tudi poslanka SD Andreja Katič. Pri kampanji bodo poudarjali predvsem vprašanje, kakšno Slovenijo želijo volivci in kdo bo plačal račun za ukrepe, "ki jih predlagatelji zakona predstavljajo kot splošne razbremenitve", so naknadno za STA pojasnili v tej stranki.

"Naša ključna kritika je, da se pod oznako razvojnega in interventnega zakona uvajajo velike sistemske spremembe na področju socialnih prispevkov, zdravstva, pokojnin, dela in davkov, pri tem pa zakon ni bil pripravljen v ustreznem socialnem dialogu. Tudi sindikati opozarjajo, da zakon posega v področja, pri katerih bi moral biti socialni dialog temelj za tako pomembne spremembe," so podčrtali.

Zbrani podpisi so po njihovih navedbah jasen znak, da želijo imeti ljudje možnost odločati o zakonu, ki posega na pomembna področja njihovega vsakdanjega življenja in prihodnosti države. "Referendum je v tem primeru predvsem možnost, da o tako pomembnih vprašanjih odločijo ljudje. Če oblast pri pripravi zakona ni bila pripravljena dovolj poslušati stroke, socialnih partnerjev in javnosti, je prav, da imajo zadnjo besedo državljani," so prepričani.

Poslanec Levice Vladimir Šega je medtem zadovoljen, da bo podpisov, ki jih bodo sindikalne centrale zbirale vse do izteka roka 5. oktobra, še precej več kot potrebnih 40.000.

Ob tem se je obregnil ob argument koalicije, da zakon nikomur nič ne jemlje. "Če nekdo v žakelj, ki se polni po solidarnostnem principu, da nekaj manj, potem seveda vse te službe, od zdravstva do šolstva, ki jemljejo iz tega žaklja, nekaj izgubijo," je dejal. Posebej je bil kritičen tudi do umanjkanja socialnega dialoga pri pripravi zakona. "To bi nam predvsem moralo dati misliti, ali je to modus operandi nove vlade," je opozoril.

Hkrati je bil Šega kritičen tudi do "pljuvanja in diskreditacij" sindikalnih predstavnikov med akcijo zbiranja podpisov. "To je sramotno, da politika pljuva po enem od socialnih partnerjev, pa najsi bodo to sindikati, najsi bo to gospodarstvo. To enostavno ne sodi v politiko," je podčrtal v izjavi v DZ.

Če bo interventni zakon za razvoj Slovenije zavrnjen na referendumu, bo to prineslo blokado rešitev na davčnem področju, v zdravstvu, pri upokojevanju, je danes opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Ljudem bo treba razložiti, da je zakon dober za gospodarstvo, s tem pa tudi za njihovo blaginjo, je dodal.

Zelo bi bilo pomembno, da bi se rešitve, vključene v interventnem zakonu, začele uresničevati čim prej, je po seji upravnega odbora GZS dejal Šimonka. "To, kar je dobro za gospodarstvo, je dobro za ljudi. In težko si predstavljam, da bi referendumska zahteva preprečila vse, kar je pozitivno za razvoj gospodarstva, podjetij in za blaginjo vseh državljanov Slovenije," je poudaril.

Kot je nadaljeval, bi referendumska zavrnitev interventnega zakona vsaj za leto dni prinesla blokado rešitev na davčnem področju, pri razbremenitvah v zdravstvu, pri upokojevanju ... "Skratka, nobenih pametnih rešitev z vseh teh področij ne bi bilo," se boji.

V tej luči upa, da bo pred referendumom dovolj časa, da se "nejevernike, ki ne verjamejo ali pa ta trenutek zavajajo z nekaterimi podatki in analizami", prepriča v koristi interventnega zakona, da bo ta na koncu ugledal luč sveta.

Po Šimonkovih besedah med delodajalskimi organizacijami obstaja "kar močno soglasje", da se morajo pri tem angažirati in izbrati pravilno argumentacijo, da bo Slovenija "enkrat dojela, da je treba spreminjati poslovno okolje v smeri, da bomo lahko lažje napredovali, da bomo dvignili produktivnost, s tem pa dodano vrednost in seveda tudi blaginjo za vse ljudi".