Zbiranje podpisov že od začetka spremljajo informacije o težavah pri podpisovanju prek e-Uprave. V sindikatih so ta teden zaradi tega vnovič izrazili ogorčenost ter ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza pozvali k jasnim odgovorom, zakaj še vedno prihaja do tehničnih težav.
Opozicijske Svoboda, SD in Levica so zaradi domnevnih nepravilnosti zahtevale sklic nujne seje odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo, na kateri so predstavniki ministrstva zagotovili, da so težave odpravili že 3. septembra. Seje, ki se je začela v torek, poslanci še niso zaključili, ker niso imeli dovoljenja za delo po 22. uri, tako da je pričakovati njeno nadaljevanje.
V sindikatih podpise za razpis referenduma zbirajo, ker so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. "Zakon o interventnih ukrepih za domnevni razvoj Slovenije je zakon, ki jemlje skupnemu dobremu in tlakuje pot novemu varčevanju, zategovanju pasu oziroma novim rezom v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo," opozarjajo.
Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve. Ob tem izpostavljajo, da zakon po koristi prinaša le peščici najbogatejših, večini pa jemlje.
Podpis za naknadni zakonodajni referendum zato v prvi vrsti pomeni obrambo lastne plače, lastne pokojnine, dostopa do javnega zdravstva, lastne varnosti in pravic naših otrok, pozivajo.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Pri tem so kritični do sindikatov, ki da želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma.
Zakon vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.