Reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so zaradi vladnega kršenja dogovora o nadaljevanju pogajanj napovedali stavko, ki se bo začela 16. februarja. Zahtevajo takojšen začetek pogajanj ter sprejem standardov skladno s stavkovnimi sporazumi iz leta 2018, so sporočili. 

Medtem pa naj bi Sindikati zdravnikov in zobozdravnikov z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Te bi omogočila skok za šest plačnih razredov. V 57. plačnem razredu je okrog 2500 zdravnikov oz. dobra tretjina od skupno okoli 6900 zdravnikov. Kot poroča N1, je pričakovati, da bo sporazum največ prinesel najbolj plačanim zdravnikom. Povprečno bi jim mesečna plača zrasla za okoli 1340 evrov na zdravnika. 

Sindikati: Vlada se ne želi pogovarjati

"Sindikati smo vladno stran večkrat pisno pozvali k začetku drugega kroga pogajanj, vladna stran pa z obvestilom o nepričetku drugega kroga pogajanj neposredno krši sklenjeni dogovor, ki ima naravo kolektivne pogodbe in katerega kršitev ima za posledico tudi plačano stavko v obeh dejavnostih," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Izpostavili so, da je vlada že sprejela pogajalska izhodišča za pogajanja o spremembah v okviru kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, in sicer vsem enako in vsem za šest plačnih razredov, pogajalskih izhodišč za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege pa ne.

Pristojna ministra za zdravje Janez Poklukar in za delo Janez Cigler Kralj sta v sredo ob vladnem obisku Posavja pojasnjevala, da izhodišča za pogajanje še usklajujejo na ravni vlade.

V sindikatih zdravstva in socialnega varstva so razočarani in ogorčeni nad izhodišči, ki jih je za zdravnike in zobozdravnike sprejela vlada. "Potezo vladne strani razumemo kot ponižujoč odnos do vseh ostalih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki niso zdravniki in ki kljub ali ravno zaradi reševanja epidemiološke situacije vlagajo maksimalne napore pri opravljanju svojega poslanstva," so še navedli.

Po navedbah sindikatov je novembrski dvig plač povzročil nastanek plačnih nesorazmerij znotraj timov in namen nadaljevanja pogajanj "je bil odprava teh nesorazmerij z dvigom plač tistim zaposlenim, ki v pogajanjih leta 2021 niso bili deležni dviga plač ali pa je bil ta dvig minimalen".

Ocenjujejo, da je vlada v že tako težke delovne pogoje s svojim ignoriranjem pozivov k pogajanjem vnesla nemir in povzročila krhanje medsebojnih odnosov v timu in s tem še dodatno spodbudila zaposlene, da odhajajo iz obeh dejavnosti. "Sindikati vladne nepripravljenosti na začetek pogajanj ne moremo razumeti drugače, kot da gre za namensko rušenje sistema javnega zdravstva in socialnega varstva," so zapisali.

O podrobnostih glede izvedbe stavke bodo javnost pravočasno obvestili, so napovedali.

Stavko so sicer napovedali sindikat zdravstva in socialnega varstva, sindikat zdravstva in socialnega skrbstva, sindikat delavcev v zdravstveni negi, sindikat medicinskih sester Florence, sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam in sindikat kliničnega centra Ljubljana, sindikat farmacevtov Slovenije, sindikat laboratorijske medicine, sindikat sevalcev ter sindikat centrov za socialno delo.

Glavni odbor Fidesa se je preoblikoval v stavkovni odbor

Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides se je na današnji seji preoblikoval v glavni stavkovni odbor. Ministru za zdravje Janezu Poklukarju očitajo, da zavlačuje z realizacijo zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije covida-19, ki prinaša dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike.

"V Fidesu z obžalovanjem ugotavljamo, da minister za zdravje Poklukar, ki je bil s strani vlade določen kot vodja pogajalske skupine za realizacijo določbe v PKP10, kljub plebiscitarno izraženemu nezadovoljstvu zdravnikov in zobozdravnikov in zavezujočim sklepom izredne letne konference Fidesa, ni prepoznal pomena čimprejšnje realizacije določbe v PKP10, s katero je vlada izkazala priznanje zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo," so zapisali v sindikatu.

Poklukarju, ki je novembra 2021 "pod pretvezo reševanja odhodov zdravstvene nege podpisal aneks kot splošni dvig plač za večino zaposlenih v zdravstvu, s poudarkom na vodstvenih delovnih mestih v zdravstveni negi", očitajo, da zavlačuje s sanacijo nastale nevzdržne situacije. Ob tem so spomnili, da je vlada že pred več kot tednom dni potrdila pogajalska izhodišča za pogajanja z zdravniškimi sindikati.

Za preoblikovanje v stavkovni odbor so se odločili, ker Poklukarjevo ravnanje vidijo kot izraz nezaupanja in nespoštovanje do zdravnikov. O nadaljnjih korakih se bodo odločili po ponedeljkovem nadaljevanju pogajanj, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Začetek pogajanj za višje plače zdravnikov in zobozdravnikov

Sidikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, so po informacijah STA danes z vladno stranjo začeli pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Pogajalska izhodišča vlade so sicer ocenjena na okoli 111 milijonov evrov letno.

Vlada naj bi v izhodiščih, ki jih je sprejela minuli teden, predlagala dvig šestih plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike. Izhodišča vlade sicer med drugim še določajo novo najvišjo omejitev glede uvrstitve v plačni razred, in sicer 63. plačni razred. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 (PKP 10) in velja do 31. decembra 2022. Vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, so do te spremembe namreč lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili "rezervirani" za funkcionarje.

Spomnimo

Kot smo poročali, vladna stran do 15. januarja namreč ni pristopila k nadaljevanju pogajanj, k čemur se je zavezala v sklenjenem sporazumu z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege.

Zahtevajo takojšen začetek pogajanj za vsa delovna mesta v zdravstvu in socialnem varstvu, v skladu z dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj, kar so z vlado sklenili novembra 2021.

Zahtevajo pa tudi sprejem standardov in normativov v zdravstvu in socialnem varstvu, v skladu s stavkovnim sporazumom med vlado in sindikatom iz leta 2018.

V prvem krogu pogajanj, ki so se zaključila novembra 2021, sta sindikat in vlada ugotovila, da je nujno odpraviti nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti in poklicnimi skupinami, vključno s plačno skupino J, ki so nastala v okviru teh ali predhodnih pogajanj. Dogovorili so se, da se drugi krog pogajanj zaključi najkasneje do 24. aprila 2022, so spomnili v sindikatu.

Minister za zdravje Janez Poklukar je sicer napovedal, da bi vlada že prejšnji četrtek lahko sprejela izhodišča za pogajanje tako z zdravništvom kot sindikati zdravstva in socialnega varstva, a je sprejela samo izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati zdravnikov in zobozdravnikov. Na ministrstvu za zdravje so  pojasnili, da so pogajalska izhodišča za socialno varstvo in zdravstveno varstvo še v usklajevanju na ravni vlade, točen termin uvrščanja točke na dnevni red vladne seje pa še ni znan.

Ministrstvo: Z vsemi sindikati se trudimo voditi konstruktiven pogajalski dialog

Ministrstvo za zdravje ob napovedi stavke sindikatov zdravstva in socialnega zdravstva izpostavlja, da se trenutno v zdravstvu soočajo z izjemnimi razmerami zaradi nove koronavirusne različice omikron, ne glede na to pa se z vsemi sindikati trudijo voditi tvoren in konstruktiven pogajalski dialog. Verjamejo, da bodo v kratkem sedli za skupno mizo.

Kot so pojasnili, je ministrstvo za zdravje izhodišča za pogajanja že posredovalo v vladno obravnavo in upajo, da bodo čim prej uvrščena na dnevni red ter potrjena. Po njihovih navedbah se trudijo tvoren pogajalski dialog voditi z vsemi sindikati. "To velja tudi za sindikate zdravstva in socialnega varstva, kar smo dokazali z uspešno parafiranim sporazumom v mesecu novembru. Verjamemo, da bomo v kratkem sedli za skupno mizo in vodili vse potrebne aktivnosti glede pogajanj," so navedli.

"Vsi skupaj pa moramo na prvo mesto postavljati bolnika in nemoteno oskrbo prebivalcev, kolikor je to v danih epidemioloških razmerah mogoče," so še zapisali na ministrstvu.