Sindikati zdravstva in socialnega varstva s protipredlogom na vladna izhodišča pogajanj

Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu so v sredo zaradi neizpolnjenih zahtev stavkali v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah. Ob tem so tudi že napovedali nadaljnji boj za višje plače in boljše delovne pogoje. Stavkovne aktivnosti bodo tako stopnjevali, če vlada ne bo konstruktivno pristopila k pogajanjem.

V sindikatu so se dan po stavki odzvali tudi na poročanje Sveta24, da naj bi vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana zaposlene od stavke skušalo odvrniti z vnaprejšnjim odrekanjem plačila stavkajočim. Kot so navedli v sindikatu, so bili seznanjeni z dopisom, ki ga je vodstvo ZD Ljubljana posredovalo zaposlenim. V njem je pisalo, da za sredo napovedana stavka ne bo plačana in da naj zaposleni sporočijo, kdo se stavke ne bo udeležil, so pojasnili v sindikatu.

Po njihovih navedbah naj bi vodstvo zdravstvenega doma zaposlene kasneje obvestilo, da so se zmotili in da stavka ima podlago za izplačilo zaposlenim. Kot je dejala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, je bila škoda takrat že storjena, zaposleni pa so dogajanje razumeli kot izvajanje pritiska nanje. V ZD Ljubljana so odgovorili, da stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

Minister za zdravje Janez Poklukar sicer razlogov za stavko ne vidi. Po njegovih besedah je bil na koncu problem spreminjanje rokov v že doseženem lanskoletnem dogovoru. Sindikati so namreč zahtevali, da bi se pogajanja zaključila do 4. marca, medtem ko je novembrski dogovor predvideval zaključek pogajanj do 24. aprila. Lanski dogovor je sicer predvideval tudi, da se bodo pogajanja nadaljevala najkasneje 15. januarja, a vlada do takrat ni sprejela pogajalskih izhodišč, kar je bil tudi povod za napoved stavke.

Člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se še niso izrekli o splošni stavki, ki bi se v primeru neuresničitve njihovih zahtev začela 9. marca. V petek se bo na izredni seji sestal glavni stavkovni odbor, ki se bo seznanil z rezultati opredeljevanja članstva. 

Glavni republiški odbori sindikatov javnega sektorja pa se v teh dneh opredeljujejo do dejstva, da se vlada do torka ni opredelila do njihovih zahtev, ki so jih predstavili na pogajanjih. Zahtevajo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, pa odpravo omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, za vse javne uslužbence. Zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Prav tako pričakujejo, da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače.