Sindikati vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP 10 z ustavo

Zahtevo so na ustavno sodišče vložile Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije.

Predstavniki sindikatov so povedali, da so na t. i. podtaknjenec opozarjali že med sprejemanjem PKP 10, saj da njegova vsebina nima nikakršne zveze z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami. 

"Gre za podtaknjenec, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu, hkrati pa se izogniti zakonsko obvezujočim in obveznim usklajevanjem sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

V sindikalnih centralah so prepričani, da je treba vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako o morebitni odpravi ali spremembi omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi o odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. 

"Sprejemanje takšnih vsebin v interventnem zakonu, enostransko, brez dialoga, arbitrarno, selektivno in posledično diskriminatorno ter brez upoštevanja širše slike je zato za vlagatelje škodljivo in nesprejemljivo, hkrati pa pomeni tudi kršitev zavez iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, skladno s katerimi bi morala vlada glede temeljnih vprašanj plačnega sistema pridobiti soglasje sindikatov javnega sektorja," so opozorili.

Ob tem so izrazili prepričanje, da bo ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP 10, ugotovilo njeno neustavnost in jo razveljavilo. Vlado pozivajo, naj nemudoma začne pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, "v katerih je tudi glede na aktualna makroekonomska gibanja nujno doseči dogovor tako o odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči ‒ ta bi veljala za vse plačne podskupine ‒ kot tudi o višjih plačah za vse zaposlene in odpravi uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice ter usklajevanju vrednosti plačnih razredov v prihodnje."

Sindikati so tudi prepričani, da omejitev najvišjega plačnega razreda v javnem sektorju ni edini in tudi ne največji problem sistema plač. 

Minister za zdravje Janez Poklukar je v odzivu dejal pobuda za presojo ustavnosti vsakokrat, ko obstaja dvom v nek zakon legitimna. "Počakajmo na odločitev ustavnega sodišča, ali je ta člen sporen ali ne." 

Kar se tiče zakona o izstopu iz enotnega plačnega sistema je minister povedal, da gre za širše družbeno vprašanje, na kakšen način bomo razreševali neenakost. "To je vprašanje za širšo politiko ali družbo. Nihče si ne želi, da bi bil to eden izmed razlogov, zaradi katerega bi mladi strokovnjaki odhajali v tujino ali iz zdravstva."

Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je prehodno do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Po pojasnilih ministra za zdravje to še ne pomeni dviga plač, temveč zgolj daje podlago ministrstvu, da vladi pripravi izhodišča za pogajanje s sindikatom.