Pogajanja o plačah: za sindikate sporna petletna časovnica

Na današnjih krovnih pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij je sindikalna stran namreč odgovorila na zadnji vladni predlog, ki implementacijo plačne reforme predvideva v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.

Kot je po pogajanjih dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, jih veseli, da so se končno začeli pogajati. Ob tem pa priznava, da so še "vsak na svoji strani igrišča". Pojasnil je, da je zanje nesprejemljivo, da bi se odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih, v vsem tem času pa se plače ne bi uskladile z inflacijo.

Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izpostavil vprašanje dinamike implementacije novega plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij tako s časovnega vidika kot tudi načina, kako se ta implementacija zgodi. "To vprašanje je tisto, ki ga moramo v nadaljevanju še razrešiti, vključno z vprašanjem, kako je z usklajevanjem plačne lestvice v tem vmesnem obdobju," je dejal.

So pa po Počivavškovih besedah danes razrešili eno od dilem. Vladna stran je namreč sindikatom prejšnji teden predlagala dve varianti, po prvi bi plačni razred na novi plačni lestvici določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi pri minimalni plači iz leta 2024. Kot je pojasnil Počivavšek, pa je na sindikalni strani enotno stališče, da se nova plačna lestvica ne sme začeti pod minimalno plačo.

Sindikalna stran je po njegovih besedah tudi izrazila pričakovanje, da vladna stran "nekoliko bolj jasno strukturira način, kako je prišla do finančnih posledic uveljavitve plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij". Kot je pojasnil, so nekaj odgovorov v zvezi s tem dobili že danes, konkretne izračune in nekatere projekcije, kaj bi pomenilo nadaljevanje obstoječega plačnega sistema in kako bi se plače gibale v novem, pa bo vladna stran predvidoma predstavila čez teden dni, ko se znova dobijo na krovnih pogajanjih.

V vmesnem času se bodo nadaljevala t. i. stebrna pogajanja, torej pogajanja po področjih. Danes pa so se dogovorili, kako bodo v ta pogajanja vključili tudi delovna mesta za zaposlene v plačni skupini J.

Glavni vladni pogajalec, minister za finance Klemen Boštjančič, je dejal, da predlog sindikalne strani "na prvo žogo za vladno stran seveda ni sprejemljiv", a to so pogajanja in ta bodo tekla tudi v naslednjih dneh in tednih. "Danes smo lahko zadovoljni, da je vsaj okvirno določeno to polje, o katerem se pogajamo," je dejal.

Poudaril je, da imata oba predloga, ki ju je prejšnji teden dala vlada na mizo, zelo visoke javnofinančne posledice. Nek okvir je in manevrski prostor, ki ga imajo, je to obdobje implementacije dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, česar tudi ne skrivajo, je dejal. Časa ni več veliko in s tega vidika tudi vladni predlog nima prav veliko manevrskega prostora, je dejal minister.

Ob tem pa je poudaril, da se je vlada lotila prenove plačnega sistema tako s ciljem odprave plačnih nesorazmerij kot tudi s ciljem izboljšati učinkovitost javnega sektorja. Na sindikalni strani so sicer po Počivavškovih besedah ukrepe, ki jih je vladna stran prejšnji teden predlagala kot "neko kompenzacijo za prenovo plačnega sistema in odpravo plačnih nesorazmerij", danes zavrnili.

Sicer pa je vladna stran vztrajala pri določitvi letošnjega regresa za letni dopust v višini minimalne plače. Sindikati so si namreč želeli, da bi se dogovorili o višjem regresu. Ta bo sicer izplačan tri mesece prej kot običajno, že ta mesec. Boštjančič je ponovil, da ne zavračajo možnosti, da še pride do kakšne spremembe, predvsem za tiste z najnižjimi plačami, a čas za to je do konca junija in na vladni strani to povezujejo s siceršnjimi pogajanji, ki potekajo.